______________________
PARNI VALJAK, Ljubljana, Hala Tivoli, 28.3.2010
_____________________
Po štirih letih od poslovilnega koncerta v isti dvorani, so se na tivolski oder vrnili Parni valjak. Razprodana dvorana je dve in pol uri prepevala s skupino.
Tako kot pravijo v skladbi Zastave, so barve Parnega valjka barve ljubezni. Mlado in staro, ki se je nagnetlo v Tivoli je glasno prepevalo uspešnice, ki se jih je v 35 letih kariere nabralo za več kot dve uri in pol kolikor je trajal ljubljanski koncert. V prvih vrstah so se drenjali najstniki v rosnih letih, kar priča o generacijskem preskoku Valjkove publike, ki je v zadnjem desetletju gravitirala proti generaciji srednjih let, kljub razneženi liriki pa ni bilo nostalgije ali močnih emocij, ki smo jih vajeni iz koncertov denimo Plavega orkestra, Djordja Balaševića ali Bijelog dugmeta.
Več kot solidna godba preverjenih starih mačkov (na odru sta od klasične zasedbe manjkala bobnar Šolc in pomožna pevka Tina) na več kot solidnem odru z glasnim in čistim ozvočenjem, je bilo točno to, kar sta Aki in kitarist Hus dejala v zadnjem intervjuju za Stop – prijetno staranje s občinstvom. Večer brez predskupine je odprla Ljubavna, nekakšen manifest ljubezni v času najhujše vojne vihre na Balkanu, se z hitrejšimi skladbami tipa Zagreb ima isti pozivni in Gledam je dok spava umiril v srednjem delu z naborom redkeje izvedenih standardov tipa Gdje je ljubav, Kemija, Godine prolaze, Stranica dnevnika. Drugi vrhunec koncerta je sledil preverjenimi favoriti kot so Prokleta nedelja, U prolazu, Moja je pjesma lagana, novo skladbo Nakon svih godina in zaključil z Jesen u meni ter razposajeno Lutko za bal. Zdelo se je, da se Parni valjak ni nikoli ustavil.
- foto: Parni valjar spet v Ljubljani
- video: Tivoli prepeva s skupino
