Že v ranem otroštvu je nastopala v otroških oddajah, na pragu dvajsetih pa je zaslovela s pesmijo Toy Soldiers. Ko je njena zvezda najbolj sijala, je potegnila črto in se povsem odpovedala karieri. S svojim edinstvenim glasom in občutkom za pop glasbo je pustila pomemben pečat v glasbeni industriji, čeprav je njena kariera doživela vzpone in padce.
Najstnica v otroških oddajah
Marta Marrero, bolj znana pod umetniškim imenom Martika, se je rodila 18. maja 1969 v Whittierju v Kaliforniji, njeni starši pa so se s Kube preselili v ZDA med kubansko revolucijo, na Kubo pa so se predniki preselili s Kanarskih otokov. Že kot majhna deklica je pokazala talent za nastopanje, kar jo je pripeljalo do zgodnjih vlog v zabavni industriji. Njen prvi stik z javnostjo je bil leta 1982, ko je kot neimenovana statistka nastopila v filmu Annie, kjer je igrala eno od sirot. Čeprav vloga ni bila velika, je pomenila pomemben korak v njeni karieri, saj je kmalu zatem dobila priložnost v otroški televizijski oddaji Kids Incorporated. Med letoma 1984 in 1986 je igrala Glorio, eno od glavnih vlog v tej glasbeno obarvani seriji, ki je združevala otroke z različnimi talenti. Oddaja je bila izjemno priljubljena med mladimi gledalci in je Martiki omogočila, da je izpilila svoje pevske in igralske sposobnosti. Prav v tem obdobju je začela uporabljati umetniško ime Martika, ki je sčasoma postalo njen zaščitni znak.
Nekaj je na njej
Poleg nastopov v Kids Incorporated je Martika sodelovala tudi pri drugih projektih, kot je motivacijski video Be Somebody... or Be Somebody's Fool! z Mr. T-jem iz leta 1984, kjer je pela skupaj z drugimi otroškimi zvezdami. Ti zgodnji nastopi so ji odprli vrata v glasbeno industrijo, saj je kmalu pritegnila pozornost glasbenih producentov. Leta 1987 je posnela pesem Bounce Back, ki je bila predvajana v oddaji Entertainment '80, čeprav uradno ni bila izdana na plošči. Istega leta je podpisala tudi pogodbo z založbo Columbia Records, ki pomeni začetek njene profesionalne glasbene kariere.
Preboj z Martiko
Martikin istoimenski prvenec Martika je izšel oktobra 1988 in hitro postal svetovna uspešnica. Album je produciral Michael Jay, s katerim je Martika tesno sodelovala pri pisanju in ustvarjanju pesmi. Prvi singel z albuma, More Than You Know, je dosegel zmeren uspeh na lestvicah, a ko se je pojavil drugi singel, Toy Soldiers, je je vse postavilo na glavo. Pesem, ki jo je Martika napisala skupaj z Jayem, govori o boju z odvisnostjo od drog, čeprav so jo mnogi poslušalci razumeli kot balado o razpadu ljubezenske zveze. Toy Soldiers je poleti 1989 dva tedna kraljevala na vrhu Billboarda. Uspeh pesmi je bil podkrepljen z ganljivim videospotom, ki je še dodatno povečal njeno prepoznavnost na MTV-ju, pred socialnimi omrežji ključnem mediju za glasbeno promocijo.
Zemlja se premika v Martikini kuhinji
Album Martika je vseboval še druge uspešnice, kot sta I Feel the Earth Move, predelava pesmi Carole King iz leta 1971 in Water. I Feel the Earth Move je dosegla top 40 v ZDA in drugih državah. Album je bil skupno prodan v več kot 3 milijonih izvodov in dosegel 15. mesto na lestvici Billboard 200. Kritiki so pohvalili Martikin vokalni razpon in njeno sposobnost, da združi pop z globljimi čustvenimi temami.
Leta 1991 je izdala svoj drugi album, Martika's Kitchen, ki je prinesel več eksperimentiranja. Tokrat je sodelovala z legendarnim Princeom, ki je prispeval štiri pesmi, vključno z uspešnico Love... Thy Will Be Done. Ta skladba je postala njen drugi top 10 hit v ZDA in Veliki Britaniji, obenem pa je dosegla visoke uvrstitve v drugih državah. Princeov vpliv je albumu dodal pridih funka in soula, kar je razširilo Martikin slogovni razpon. Naslovna pesem Martika's Kitchen je prav tako dosegla zmeren uspeh, medtem ko je Coloured Kisses navdušila predvsem v Veliki Britaniji, Nemčiji in Avstraliji.
Kljub temu Martika's Kitchen ni ponovil komercialnega uspeha prvenca. Album je dosegel približno milijon kupcev, a ni dosegel pričakovanj založbe Columbia Records. Martika je kasneje razkrila, da je bila med snemanjem pod velikim pritiskom, saj je želela dokazati, da ni le ena od pop zvezdnic z enim hitom.
Umik z glasbene scene
Na vrhuncu slave se je Martika 1992 odločila umakniti iz glasbene industrije. V intervjujih je pozneje pojasnila, da je bila izčrpana zaradi neprestanega tempa in bremena slave. Pri 22 letih je občutila izgorelost in potrebo po premoru, saj je želela ponovno najti samo sebe in biti stran od oči javnosti. Njen odhod je razočaral oboževalce, saj je bila še vedno na vrhu svoje kariere, a Martika je vztrajala pri svoji odločitvi. V tem obdobju se je posvetila drugim stvarem, med drugim pisanju glasbe za filme. Leta 1990 je na primer napisala pesem Blue Eyes Are Sensitive to the Light za film Arachnophobia, čeprav so njene vokale na koncu nadomestili z vokali Sare Hickman.
Vrnitev z Oppero
Martika se je na glasbeno sceno vrnila v času eksplozije latino popa, ko je pela spremljevalne vokale pri različnih projektih in prispevala tudi besedila. V tem času je postavila spletno stran, na kateri je bila na voljo tudi novo posneta pesem The Journey, pesem Monday pa je bila objavljena kot napovednik novega solo albuma, ki pa se ni zgodil, sčasoma pa je ugasnila tudi spletna stran.
Leta 2003 sta skupaj z možem Michaelom Mozartom ustanovila duet Oppera., ki je igral alternativni rock z latinskimi vplivi, debitantski album Violince (2004) pa ni dosegel širšega komercialnega uspeha. Je pa njeno pesem Eminem 2004 uporabil kot osnovo za svoj hit Like Toy Soldiers. Martika je bila navedena kot soavtorica pesmi, kar je ponovno pritegnilo pozornost k njenemu delu. 2005 sta kot Oppera izdala še en, istoimenski album, prav tako brez uspeha, sama pa si je nadela novo umetniško ime Vida Edit in 2010 nastopila v spletni televizijski produkciji J8ded.
Nikoli ne reci nikoli
Oktobra 2011 je pokopala tudi Vido Edit in zagnala nov portal, leto zatem pa napovedala svojo solo avstralsko turnejo, ki se prav tako ni zgodila. Je pa 2014 ob Debbie Gibson, Samanthi Fox in Ricku Astleyu nastopila na HitParade festivalu v Čilu. 2012 je izdala prvi singel po 20 letih, Flow with the Go, a hkrati izrazila dvome o svojem povratku, saj se je glasbena industrija preveč spremenila. »Menim, da sem čisto zadovoljna in srečna gospodinja,« je dejala.
Omenjeni singel bi moral služiti za njen tretji studijski album, Mirror Ball, poln novega materiala, ki ga je neutrudno snemala v studiu, a je smrt družinskega člana spet spremenila njene prioritete in Zrcalna krogla se je znašla na polici nedokončanih projektov.
Danes Martika velja za kultno figuro osemdesetih in devetdesetih let, sploh, ker ji je vse to uspelo praktično še kot najstnici. Čeprav se tu in tam pojavi v kaki oddaji ali se pusti prepričati za občasen nastop na koncertih, kjer z drugimi pevci in pevkami obuja osemdeseta, ostaja neaktivna.
