Štirje kovači so nastali leta 1954 v Slovenj Gradcu, v času, ko narodnozabavna glasba še ni imela današnje prepoznavnosti. Prav Šegovc je bil tisti, ki je z izjemno energijo in vizijo prepoznal, da lahko preprost koroški humor in pesem osvojita širši prostor. Z leti so Kovači postali sinonim za domačnost in pristnost, pesmi kot Tam na vrtni gredi in Kam le čas beži pa so prešle v ljudsko zakladnico.
Šegovc ni bil le glasbenik, temveč tudi izjemen povezovalec. Vedno je znal ob sebi zbrati prave ljudi, pa naj bo to v ansamblu ali med publiko, ki je Kovače sprejela kot del svoje družine. Čeprav ga je leta in zdravje v zadnjih letih upočasnilo, je ostal zvest harmoniki in občinstvu, ki mu je vračalo zvestobo. Pogosto je rad povedal, da je »glasba zdravilo za srce in dušo« – in prav to je tudi sam dajal drugim.
Ob njegovi smrti se ne poslavlja le dolgoletni vodja ansambla, ampak tudi simbol koroške trdoživosti in veselja do življenja. Franc Šegovc je pustil neizbrisen pečat v slovenski narodnozabavni glasbi in dokazal, da lahko iskrena pesem zdrži desetletja. Spomin nanj bo živel v glasbi Štirih kovačev, ki ostajajo nepogrešljiv del slovenske in svetovne glasbene identitete.
