To, da so se spremenile navade televizijskih gledalcev, je jasno že vsakomur. Toda kako - še vedno ni povsem jasno. Pametovanj o tem, kam gre televizijski medij, sem se v zadnjih letih že naposlušal. Nekajkrat sem se ujel in sem začel prikimavati in verjeti celo kakšni ideji, za katero bi sicer rekel, da je čisto mimo. A to so ponavadi same iluzije. Na koncu se vedno zavem, da sem pri razmišljanjih spet na začetku.
Televizija je nekaj posebnega - je enkraten medij, ki ga dela univerzalnega veliko elementov. Najprej razčistimo, kaj mislim pod pojmom televizija. V tem primeru to pomeni - televizijski aparat z različnimi programi (tako nacionalnimi, komercialnimi, plačljivimi in vsemi storitvami, ki jih ponujajo ponudniki televizijskih programov).
Nekaj časa so nas prepričevali, da bo količina programov tista, ki bo prepričala uporabnike. Je danes res mogoče, da še kdo pade na količino programov, ki jih ponujajo ponudniki - sto in več? Lepo vas prosim, sam jih, ob priznanju, da imam morda z leti natrenirano sposobnost gledanja treh programov hkrati, spremljam vsega skupaj kakšnih dvajset, trideset. Pomembno je, da dobiš pravih dvajset ali trideset.
Potem so nam govorili, da si bomo televizijski program sestavljali kar sami: tako da si bomo programske vsebine snemali na trde diske in si oddaje predvajali, ko bomo imeli čas. Napaka - trdi diski so zabasani z vsebinami, ki si jih bomo morda nekoč res ogledali, a največkrat gledamo tiste vsebine, ki jih tisti hip predvajajo televizijske postaje. Čar "živega" programa je nekaj posebnega.
Še najresnejša nevarnost klasični televiziji so hitre povezave in brezžično dostopanje do interneta. A tudi ti ne bodo mogli premagati tiste televizijske postaje, ki bo znala svojega gledalca crkljati z dobrimi vsebinami, ki ga bodo zadovoljile, mestoma presenetile in ponujale presežke.
Vedno več je takšnih gledalcev, ki znajo konzumirati televizijske vsebine tako, da vzamejo čim manj navlake. Uspeh bo zagotovljen šele, če bodo televizijske postaje znale prepričati gledalce, da poleg vsebin, ki si jih gledalci želijo, ne ponujajo balasta, ampak sladkorčke, zaradi katerih se bo ljudem zdelo življenje lepše. No, pa smo spet pri iluzijah.
