Od koncerta Rolling Stones, ki je zakrivil njihov nastanek do neuradne hrvaške himne, skorajšnjega zatona in ponovnega vzpona na vrh v tridesetih letih - to je le nekaj utrinkov iz kariere skupine Prljavo kazalište. Da niso za odpis, preverite na video posnetkih, z nekaj sreče pa si jih v četrtek lahko s Stopom ogledate zastonj. Nagradna igra tukaj.
SEDEMDESETA: 21. 6. 1976 The Rolling Stones prvič nastopijo v Jugoslaviji. Koncert v zagrebškem Domu sportova je medijski dogodek desetletja, eden izmed 10.000 obiskovalcev je tudi Jasenko Houra. Navdušen po koncertu ustanovi skupino. Ime si nadenejo po epizodi stripa Alan Ford, za logotip izberejo iztegnjen jezik Kotalečih se kamnov, le da ga narežejo in v usta zataknejo sponko, ki simbolizira punkovski slog, ki obarva prve skladbe. V postavi so do snemanja prvenca še pevec Davorin Bogović, basist Nino Hrastek, bobnar Tihomir Fileš in drugi kitarist Zoran Cvetković, ki ga kmalu zamenja Marijan Brkić. Prvenec iz leta 1979, poimenovan po skupini, napove mala plošča Televizori, album pa naleti na pozitiven kritiški odziv po vsej Jugoslaviji.
OSEMDESETA: Druga plošča Crno-bijeli svet (1980) predstavlja premik od punka proti novemu valu in skaju, največja uspešnica pa postane Mi plešemo, cenzurirana različica Mi pijemo. Plošča poide v več kot 180.000 izvodih, natrpan koncertni urnik pa zlomi Bogovića, ki se ne pojavi na snemanju tretje plošče Heroj ulice, zato glasove posname kar sam Houra. Do moderno producirane Korak od sna (1983) je Bogović nazaj v zasedbi, pomožne vokale pa snema Mladen Bodalec, pevec Kazališta na naslednjem albumu Zlatne godine, saj Bogović spet zapusti bend. Leta 1988 izide ena najodmevnejših hrvaških plošč: Zaustavite Zemlju vključuje uspešnice, kot so Marina, Moj bijeli labude in naslovna skladba, največji odziv in zgražanje pa požanje balada Mojoj majci, ki jo je Houra spisal za rajnko mamo, ki jo označuje za "zadnjo hrvaško vrtnico". Skupino zapusti Brkić, ki nekaj mesecev pozneje pristane v Parnem valjaku, Ružica pa postane s prebujanjem nacionalne zavesti neuradna hrvaška himna. 17. oktobra 1989 se na brezplačnem koncertu v Zagrebu zbere 300.000 ljudi, to označujejo za neuradno rojstvo hrvaške države. Posledično se bendu tržišče zoži na Hrvaško in Slovenijo.
Korak po korak
DEVETDESETA: V naslovni skladbi albuma Devedeseta (1990) se Houra v sanjavem besedilu sprašuje o (ne)smislu nacionalne norosti ob preteči vojni, a Kazalište je zdaj najbolj "hrvaški" bend, katerega popularnost presega evforijo, ki so jo v Jugoslaviji sprožili denimo Bijelo dugme in Plavi orkestar. Zares politično obarvan album je šele Lupi petama (1993), ki komentira balkansko vojno, zaigra na hrvaške nacionalistične note in vključuje ljudske elemente iz hrvaške glasbene zakladnice. Na drugem brezplačnem koncertu v Zagrebu se za božič leta 1995 zbere 120.000 ljudi, ki s Houro opravijo božično molitev. Popularnost skupine na Hrvaškem je ob izidu apolitičnega albuma S vremena na vrijeme še vedno ogromna, ciničen komentar razmer v gospodarstvu na Hrvaškem pa prinaša album Dani ponosa i slave (1998), ki je najslabše prodajana plošča Kazališta.
TRETJE TISOČLETJE: Albuma Radio Dubrava (2002) in Moj dom je Hrvatska (2005) naletita kljub vrnitvi h koreninam na mešan sprejem. Le skladba Previše je suza u mom pivu se redno vrti po radijskih valovih. Skupino brez velikega hrupa zapusti eden od treh preostalih ustanovnih članov, basist Nino Hrastek, Jasenko Houra se več ukvarja s svojim podjetjem v Švici kot z glasbo in razmišlja o prenehanju delovanja skupine. Približuje se trideseta obletnica benda in Houra izda še eno ploščo – tokrat dvojno Tajno ime, na kateri je po dolgem času velika uspešnica Ipak. Velika hrvaška turneja z ogromno produkcijo naleti na odličen odziv – vsi koncerti po največjih dvoranah so razprodani, turnejo pa sklene nastop v novi zagrebški Areni, kjer se bendu na odru pridružijo nekdanji člani – tudi Bogović in Brkić. Jeseni v razprodani Cvetličarni dokažejo, da nikakor še niso za odpis (preverite na videoposnetkih spodaj), in za 4. junij napovejo ljubljanski nastop z enako produkcijo kot v zagrebški Areni.
Venček uspešnic iz Cvetličarne
