Ste kdaj poslušali Radio Študent? Ste ga poslušali v njegovih najboljših časih? Ga poslušate danes? Potem vas bodo gotovo zanimale izjave njegovih nekdanjih, pa tudi sedanjih sodelavcev.
Igor Vidmar
Novinar politične redakcije, nato urednik, zaradi oddaje o politični čistki proti štirim profesorjem FSPN so ga odstavili; vrnil se je leta 1978 kot voditelj oddaje Rock Fronta.
"RŠ mi je pomenil možnost nestresnega učenja nastopanja pred mikrofonom, oblikovanja samozavesti in spoznanja, da je bistveno, kaj poveš, ne le, kako poveš. Bil je tudi odlična šola za hipno oblikovanje idej, ocen in kritičnega načina mišljenja; to sploh ne pomeni napadanja in pljuvanja, kot se danes misli, ampak zmožnost razlikovanja dobrega od slabega in utemeljitve tega razlikovanja, ne kar "to mi je všeč, briga me, kaj si drugi mislite". Zdavnaj je tudi udejanjal idejo, da je alternativna informacija o resničnosti možna, da je drugačna slika sveta mogoča, skupaj z nepopustljivim odnosom do večinske medijske podobe resničnosti."
Samo Hribar Milič
Odgovorni urednik med letoma 1980 in 1982
"Tedaj je RŠ odpiral fronto na različnih, tabuiranih področjih. Od vprašanj o naši zgodovini (prvi smo objavljali prispevke o dachauskih procesih), demokraciji (ne le politični, temveč tudi ekonomski, saj smo v samoupravnem socializmu odkrivali socialno neenakost), o svobodi – ne le svobodi mišljenja in izobraževanja, temveč tudi svobodi združevanja, gibanja in ustvarjanja. RŠ ni le vrtel alternativne glasbe, z vsemi vsebinami je bil alternativa."
Zoran Pistotnik
V zgodnjih 70. letih sodelavec politične, kulturne in glasbene redakcije, leta 1975 glasbeni urednik, do leta 1984 vodja izvedbe programa, še danes sodelavec glasbene redakcije.
"Najprej je bil Radio Študent široko okno v drugačen svet od tistega, ki je obstajal okoli njega. Ponujal je glasbo, ki je drugače ne bi bilo moč slišati, tudi razmišljanja, ki bi sicer ostala v glavah posameznikov, domišljijo, ki je presegala meje družbene korektnosti, pristope k družbeni stvarnosti, ki so bili zanjo vsaj neprijetni, in še kaj. Potem počasi v nekaterih, predvsem vsebinskih sestavinah ni bil več edini, ostal pa je še vedno pomemben popravljavec, dopolnjevalec in razkrivalec njihovih drugih relevantnih razsežnosti."
Nada Vodušek
V 70. in 80. letih spikerka in sodelavka kulturne, glasbene ter politične redakcije.
"Na Radiu Študent sem začela kot spikerka. Bila je ljubezen na prvi pogled. Med medijem in menoj, med mikrofonom in menoj. Razvila se je v dolgo in strastno razmerje: raziskovanje glasu in govora, njunih možnosti in moči. Zgodnje spoznanje, da je tisto, kar poveš in kako poveš, enako pomembno, me je obvarovalo pred pretirano samovšečnostjo, ki ji radijski spiker rad podleže. Seveda bi lagala, če bi rekla, da se nisem zavedala moči, ki ti jo medij daje: pridno sem jo uporabljala za sporočanje tistega, kar se mi je zdelo pomembno, in včasih tudi za zapeljevanje."
Siniša Gačič
avtor dokumentarca Večni Študent
Zadnji čas postaja očitno, da je RŠ na novo zadihal in se vrnil k svoji avtonomni tradiciji. K temu je pripomogel predvsem odhod bivšega direktorja dr. Dejana Jelovca, ki je dušil in skoraj uničil štirideset let staro zgodba RŠ-a. Ostareli gospod se je po vseh mogočih zvijačah/lažeh na koncu odločil oditi iz RŠ-a šele ob pomoči vetra, ki je zapihal ob Janševi ofenzivi na medijsko svobodo. Dr. Jelovac je bil namreč po volitvah 2004 propagandist Grimsovega RTV zakona, kar mu je bilo po čistki na Delu poplačano s funkcijo v nadzornem svetu, kasneje pa je postal celo šef Sveta za radiodifuzijo (za nadaljnjih pet let!). Odhod Jelovca iz Radia Študent je tako verjetno edina dobra posledica Janševih napadov na novinarsko avtonomijo.
Tomaž Zaniuk
aktualni odgovorni urednik RŠ
"Skozi srečevanja z nekdanjimi sodelavci ob pripravi praznovanja 40.
obletnice Radia Študent se je pravzaprav izkazalo, da RŠ ohranja neko temeljno pozicijo, ki ga krasi od njegove ustavitve leta 1969. Ta je bila in ostaja razbijanje uniformnosti oziroma istosti domačega medijskega prostora. Radio Študent na 89,3 MHz in www.radiostudent.si je kreativna radijska praksa upora zoper težnjo po nadzoru medijev.
Včasih, pred 1991, zoper partijski režim, danes zoper komercializacijo in banalizacijo radijskih vsebin, kot smo jim priča na Slovenskem.
Pravzaprav zoper takoimenovano pluralizacijo medijskega prostora, po katero imamo uradno sicer veliko število radijskih postaj, ki pa vse po vrsti ponujajo isto glasbo, iste oglase in iste novice. Hkrati pa RŠ ostaja valilnica kadrov ne le za medijske poklice pač pa pravzaprav tudi za številne druge odgovorne funkcije v slovenski družbi.
Danes se tako pomen RŠ po mnenju na njem zdaj delujočih nikakor ni zmanjšal. Pravzaprav se z rabo multimedijskih vsebin in novih tehnologij še povečuje, saj ponovno posstaja pomemben, pravzaprav pa v razmerah globalne gospodarske krize celo pionirski glasnik političnih zahtev za vsaj reformo, če že ne tudi korenito spremembo, obstoječega družbenopolitičnega sistema. RŠ tako trenutni družbi v okviru rednih tematskih in informativnih oddaj ter v njih sodelujočih gostov dnevno ponuja ogledalo, v katerem se ne le zrcalijo razmere, v katerih dandanes živimo, pač pa tudi posamezne rešitve, kako obstoječe stanje spremeniti oziroma izboljšati."
