Se še spomnite prve zmagovalke Eurosonga leta 1956, legendarne popevke Volare ter slavne zasedbe Abbe ter njihovega Waterlooja? Slovencem zagotovo ne uide iz spomina prvi nastop pod slovensko zastavo, največ pozornosti pa so zagotovo pritegnile stevardese v rdečem, ki so si želele Samo ljubezen.
V več kot 50-letni zgodovini Evrovizije so se na odru zvrstili najrazličnejši izvajalci, od brhkih lepotic do pošasti iz severa, mi pa smo za vas izbrali nepozabnih 10 nastopov, ki so tako ali drugače pisali evrovizijsko zgodovino.
1. In tako se je vse začelo...
Prvi Eurosong nasploh je potekal leta 1956 v švicarskem Luganu, in je nastal po vzoru italijanskega San Rema. Nastopilo je sedem držav (Nizozemska, Švica, Belgija, Nemčija, Francija, Luksemburg in Italija), vsaka država pa je imela po dva predstavnika. Zanimivo je to, da so smeli nastopiti le solisti, to pravilo so ukinili v 70. letih. Vsaka država je imela tudi dva sodnika, ki so glasovali tajno. Dovoljeno je bilo glasovanje tudi za lastno državo. Prva zmagovalka je bila Švicarka Lys Assia, ki se je predstavila s pesmijo Refrain.
2. Z Evrovizije na vrh ameriških lestvic
Leta 1958 je v nizozemskem Hilversumu sicer zmagala Francija s pesmijo Dors Mon Amour, vendar pa so si ljubitelji Evrovizije in šlagerjev to leto zapomnili predvsem po italijanskem predstavniku Domenicu Modugnu, ki je s pesmijo Volare (Nel Blu Dipinto Di Blu) zasedel končno 3. mesto. Ta skladba je ena izmed najpopularnejših ne le v evrovizijski ampak tudi glasbeni zgodovini nasploh. Bila je tako uspešna, da ji je uspelo doseči vrh ameriške lestvice Billboard. Pa naj še kdo reče, da Evrovizija ne ustvarja svetovnih hitov.
3. Najpopularnejša evrovizijska popevka
Švedska skupina Abba je dobesedno poletela med zvezde, ko so leta 1974 zmagali na Evroviziji v angleškem Brightonu. S hitom Waterloo so osvojili evrovizijsko občinstvo in pesem je postala veliki hit po vsej Evropi. Ob 50-letnici izbora za pesem Evrovizije je bila razglašena tudi za najpopularnejšo evrovizijsko pesem.
Oglejte si videoposnetke in fotogalerijo!
{bot_newvideoholder}
4. Zmagala za las, a postala svetovna zvezda
Da je Evrovizija lahko odskočna deska za zvezde svetovnega formata, dokazuje Celine Dion, ki je z zmago leta 1988 dobila priložnost, da si ustvari tudi mednarodno kariero. S pesmijo Ne Partez Pas Sans Moi je predstavljala Švico in zmagala z najmanjšo razliko v zgodovini
Eurosonga. Še pred zadnjim glasovanjem je vodila Velika Britanija s 136 točkami, druga pa je bila Švica s 131 točkami. Kot zadnja je glasovala Jugoslavija in Švici prisodila 6 točk, Veliki Britaniji pa nobene.
5. Prvič kot samostojna država
Slovenci smo kot samostojna država prvič nastopili leta 1993, ko nas je zastopal 1XBand s pesmijo Tih deževen dan. Izmed 25 nastopajičih držav so z devetimi osvojenimi točkami osvojili končno 22. mesto. Kljub slabi uvrstitvi pa je po mnenju mnogih to ena izmed naših najboljših predstavnic na Evroviziji in se je še danes z nostalgijo spominjamo in požvižgavamo.
6. Najboljše do danes
Naša najboljša evrovizijska uvrstitev do tega trenutka je 7. mesto, ki ga je leta 1995 v Dublinu na Irskem osvojila Darja Švajger z balado Prisluhni mi. Ta rezultat je leta 2001 uspelo izenačiti Nuši Derendi z energično skladbo s prav takšnim naslovom: Energy. Darja Švajger je med drugim tudi edina slovenska predstavnica, ki je nas je na Eurosongu zastopala dvakrat. Štiri leta po svojem velikem uspehu je nastopila še z eno balado, For A Thousand Years in zasedla 11. mesto.
7. Eurosong podira tabuje
Leto 1998 se bo v zgodovino Evrovizije zapisalo kot eno izmed najbolj kontroverznih. Zmagovalka, še pred kratkim postavni moški, je bila na odru v Birminghamu prava zapeljivka. Gre napreč za Dano International, transseksualko iz Izraela, ki je slavila s pesmijo Diva. In res je bila na odru prava diva, ko je nastopila v obleki s perjem. Isto leto je za Nemčijo nastopil tudi kontroverzni Guildo Horn, ki je na odru uprizoril pravi cirkus. Je pa v svoji domovini poskrbel za rekordno gledanost Eurosonga in zasedel končno 7. mesto.
8. Nemška kavbojska komedija
Nemčija je za Guildom Hornom na Eurosong poslala še enega "klovna", in sicer Stefana Raaba, enega najpopularnejših nemških komikov. Stefan Raab je bil pred tem krivec za pesem Guida Horna, saj je bil on avtor skladbe, leta 2000 pa se je preizkusil še kot izvajalec. Na odru je uprizoril pravo komedijo kavbojev v zlatih oblačilih, besedilo skladbe pa se je bolj ali manj omejilo na en stavek Wadde Hadde Dudde Da, kar je tudi naslov pesmi.
9. Stevardese, ki si želijo samo ljubezen
Leta 2002 smo tudi Slovenci dokazali, da si upamo. Na izbor za pesem smo namreč poslali travestitski trio Sestre. Daphne, Marlenna in Salome so v rdeči opravi za stevardese podarjale Samo ljubezen in na koncu pristale na 13. mestu. Sestre so v estonski prestolnici burile duhove s svojimi izjavami, saj so grozile tudi z bojkotom, če na odru ne bi bile osvetljene tako, kot so si zamislile. No, na koncu so vendarle nastopile, a bile na koncu s svojim rezultatom razočarane.
10. Pošasti s severa
Nov mejnik evrovizijske popevke so leta 2006 postavili Lordi, ki so z rock komadom Hard Rock Hallelujah zatresli evrovizijski oder in s svojimi pošastnimi maskami prepričali občinstvo ter se na koncu veselili zmage. Zanimivo je, da člani skupine za javnost in novinarje niso nikoli sneli mask, čeprav so sami trdili, da jih je v njih zelo vroče. Po zmagi Lordov v Atenah so mnoge države na Evrovizijo pošiljale rokovsko obarvane pesmi, vendar moraš biti za zmago očitno oblečen kot pošast.
