Zdi se, da so nekdanje zamere med Televizijo Slovenija in FSF (pravzaprav Filmskim skladom RS – javnim skladom, ki organizira festival) pozabljene in razrešene, saj so televizijci prijavili svojo bogato bero. Kakšna bo vsebinska in kakovostna ponudba, osem dni pred začetkom festivala še ne vemo, ker so avtorji uspešno skrivali svoje umetnine, nekateri so jih prej predstavili v tujini, na primer Damjan Kozole svojo Slovenko v Sarajevu in Torontu, medtem ko se je Igor Šterk s filmom 9:06 udinjal na festivalu v Montrealu. Film Igra s pari režiserja Mirana Zupaniča je že zasijal na televizijskih ekranih, medtem ko v Portorožu mladinski televizijski film Distorzija režiserja Mihe Hočevarja in film Osebna prtljaga režiserja Janeza Lapajneta doživljata (svetovni) premieri.

Selektor festivala Jože Dolmark je bil pri izboru milosten, če kot merilo vzamemo 74 prijavljenih filmov; v tekmovalni program je uvrstil 40 in še deset filmov v pregledni program. Toda po drugi strani je bil odločen, saj so se kar trije celovečerni izdelki slovenske televizije (Angela Vode, skriti spomin režiserke Maje Weiss, Vaja zbora režiserja Vinka Möderndorferja in Vampir z Gorjancev režiserja Vincija Vogua Anžlovarja) znašli v preglednem programu. Pa tudi celovečernemu dokumentarcu Gola resnica režiserjev Vojka Anzeljca in Francija Keka, ki sta dobila denar filmskega sklada za povečavo, ni odprl vrat, da bi se potegoval za kakšno vesno. Izločena sta bila tudi srednjemetražna dokumentarca uglednih avtorjev Filipa Robarja - Dorina (Bogdan Borćić) in Damjana Kozoleta (Bogdan Grom).
Več kot četrtino tekmovalne ponudbe sestavlja enajst študentskih filmov; z osmimi filmi sodeluje UL AGRFT in s tremi filmi Šola uporabnih umetnosti Famul Stuart, ki je na festivalu drugič.

Direktorica 12. FSF je izpričala tudi praktično skrb za obisk, kajti gledalcem so omogočili popuste pri nakupu vstopnic in poskrbeli še za festivalski avtobus, ki bo tri dni iz Tivolija v Ljubljani vozil pred Avditorij v Portorožu in nazaj.
Festival ne more brez spremljevalnih dogodkov. Že v četrtek, prvi festivalski dan, bodo predstavili DVD-ja filmov Predmestje in Pokrajina št 2. režiserja Vinka Möderndorferja. V soboto, 3. oktobra, bo v popoldanskih urah program namenjen mladim, dodana bo tudi ustvarjalna delavnica za otroke. V sodelovanju s Šolo uporabnih umetnosti Famul Stuart bodo pripravili natečaj Paparaci.si, paparaci.sem za najboljšo fotografijo festivala, ki jih bodo razstavljali vsak dan na festivalski točki srečevanj, nagrado za najboljšo fotografijo pa bodo podelili v nedeljo, 4. oktobra ob 11. uri.
Po večernih projekcijah bo druženje ob glasbi v preddverju Avditorija, prvi in zadnji dan bodo pripravili tudi pogostitvi. Prva dva večera bo vodil Jure Longyka, zaključni večer pa Maja Gal Štromar, dogajanje bosta popestrila tudi pevka Tinkara Kovač in pianist Mitja Reichenberg.

Temperatura pred začetkom festivala ni tropska, vendar je nekaj vroče krvi. Največ kontroverz, se zdi, zadnje čase povzroča izbor dobitnika Badjurove nagrade za življenjsko delo. Tudi letos je bilo vroče, v obtoku je bilo pet kandidatk in kandidatov, nazadnje pa je žirija, ki so jo sestavljali producentka Dunja Klemenc, igralec, režiser in igralec Roman Končar in distributer Sreten Živojinović, za dobitnika Badjurove nagrade soglasno izbrala režiserja, scenarista, pedagoga in publicista Maka Sajka, letnik 1927, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih minulega stoletja zaznamoval slovensko kinematografijo z nekaterimi filmi, ki jim tudi starost ni vzela svežine in kvalitete, kot so Strupi, Kjer me srbi, tam se čoham, Plamen v dvonožcu, Samomorilci, pozor!, Stopnice ljubezni, Promiskuiteta, Narodna noša in drugi.