Želi si novo življenje
Frankie Machine (Frank Sinatra) je spreten delivec kart in odvisnik od drog, ki se je v zaporu streznil in postal čist. Ko ga izpustijo, se vrne v svoje okrožje, odločen, da se ne bo več dotaknil drog in da bo začel znova kot bobnar v jazzovski zasedbi. Na prostosti pozdravi prijatelje in znance – Sparrow, ki vodi prevaro s prodajo zapuščenih psov, se ga oklepa kot mlajši brat, a Schwiefka, za katerega je Frankie nekoč delal kot krupje v nezakoniti igri s kartami, ima veliko bolj podle razloge za druženje, kot tudi Louie, Frankijev nekdanji preprodajalec drog. Frankiejeva žena Zosh se medtem pretvarja, da je paralizirana in prikovana na invalidski voziček. A Frankie sanja o glasbi in ko se želi dogovoriti za avdicijo, naleti na nekdanjo ljubezen Molly (Kim Novak). Molly v nasprotju s Frankiejevo ženo podpira njegove bobnarske sanje. Kmalu res dobi priložnost za avdicijo, zato prosi Sparrowa, da mu priskrbi novo obleko, a ta je ukradena in Frankie pristane v priporu. Schwiefka ponudi, da bo plačal varščino, če Frankie spet začne delati zanj kot krupje. Frankie najprej zavrne ponudbo, saj se boji, da bi ga okolje ilegalnih iger spet potisnilo nazaj v odvisnost. A kmalu si premisli, ker si res obupno želi dobiti avdicijo.
Knjižna predloga samo za okus
Mož z zlato roko (The Man with the Golden Arm) iz leta 1955 je nastal po istoimenskem romanu Nelsona Algrena iz leta 1949, ki je bil eden od prelomnih romanov ameriške literature po drugi svetovni vojni. Ko so se lotili filmske različice, ki jo je režiral Otto Preminger, so ga pripeljali v Hollywood, da bi napisal scenarij, a so ga hitro zamenjali. Scenarija se je tako lotil Preminger z novim scenaristom Walterjem Newmanom, skupaj pa sta precej spremenila zgodbo in like iz izvirnega romana. V filmu je tako zasvojenost postavljena v ospredje, spremenili pa so tudi zaplet in končni razplet. Vse te spremembe Algrenu niso bile ravno pogodu, pozneje pa je Premingerja celo tožil, a si ni mogel privoščiti vseh pravnih stroškov.
Kontroverznost
Ena glavnih tem filma je Frankiejev poskus integracije v socialno okolje, ki ga potiska nazaj v samodestruktivne, celo kriminalne vzorce, in odpira širše vprašanje, ki je aktualno še danes: ali je posameznik sploh zmožen pobega iz destruktivnih družbenih struktur? Z zgodovinskega vidika je pomemben tudi njegov prispevek k percepciji zasvojenosti kot bolezni, ne pa samo moralne napake, saj je bila takrat stigma izredno močna. A prav takšne teme so privlačile Premingerja. Sicer priznani gledališki režiser, je iz Avstrije emigriral v Združene države Amerike, da bi režiral filme in se loteval tematik, ki so bile v Hollywoodu takrat tabu – posilstvo, homoseksualnost in seveda zasvojenost z drogami. A projekt je naletel na težave, še preden ga je Preminger sploh dobil v roke. Organizacija za nadzor produkcije (PCA) ni odobrila scenarija, saj so prepovedovali prikaz nezakonitega tihotapljenja drog in zasvojenosti z drogami. Njihova potrditev je bila v tistih časih ključnega pomena, saj brez nje številni kinematografi niso želeli prikazovati filma. PCA je napovedala tudi, da bo film nesprejemljiv za Nacionalno legijo dostojanstva (katoliško filmsko cenzorsko komisijo), zvezne oblasti ter državne in lokalne cenzorske komisije v Združenih državah in v tujini. A Preminger se je odločil, da bo film kar poslal v kina, še preden ga je sploh dal v odobritev. Čeprav so ga vsi cenzurni organi res zavrnili in prepovedali, so se kinematografi odločili, da ga bodo vseeno predvajali.
Kljub vsem produkcijskim težavam in kontroverznostim je bil komercialno uspešen, pa tudi nominiran za tri oskarje, kar je še dodatno legitimiralo dejstvo, da so si ljudje želeli bolj resne tematike. Vsa ta kontroverznost je nekatere organe prisilila, da so spremenili pravila, kar je poznejšim filmom omogočilo več svobode za raziskovanje tem, kot so zloraba drog, ugrabitev, mešanje ras, splav in prostitucija. Prav zato Mož z zlato roko velja za enega ključnih mejnikov ameriškega filma. Njegova dediščina je tako povezana predvsem s transformacijo kulturnih norm, ostaja pa pomemben zgodovinski dokument boja med umetniško svobodo in institucionalno cenzuro.
