Jennifer Grey je za večino sveta za vedno ostala Baby iz filma Umazani ples, ene najbolj prepoznavnih romantičnih klasik poznih osemdesetih let. Film, ki je premiero doživel septembra 1987, je zaznamoval generacije gledalcev in igralko izstrelil med največje zvezde tistega časa. A njena osebna zgodba se ne ujema z lahkotnim tonom filma, ki jo je proslavil. Le nekaj tednov pred izidom filma je namreč doživela dogodek, ki ji je nepreklicno spremenil življenje.
Nesreča v Severni Irski, ki je prekinila brezskrbnost
5. avgusta 1987 sta bila Jennifer Grey in njen takratni partner, igralec Matthew Broderick, na počitnicah v Severni Irski. Kar bi moralo biti mirno potovanje pred začetkom novega življenjskega poglavja, se je končalo s tragedijo. Med vožnjo po ozkih cestah v bližini Enniskillna v okrožju Fermanagh je Broderick zapeljal na napačno stran ceste in čelno trčil v nasproti vozeče vozilo.
V nesreči sta na kraju umrli dve ženski, 63-letna Margaret Doherty in njena 28-letna hči Anna Gallagher. Jennifer in Matthew sta trčenje preživela. Igralec je bil huje poškodovan in se zaradi pretresa možganov sprva ni ničesar spomnil o dogodku. Sprva je bilo videti, da je z igralko vse v redu, a v resnici ni bilo tako.
Jennifer je pozneje povedala, da je bila edina pri zavesti in da v prvih trenutkih sploh ni vedela, da sta dve osebi umrli. Mislila je, da je mrtev tudi njen partner. Ta občutek popolne dezorientacije in strahu je ostal z njo še dolgo po tej tragični nesreči.
Sodna odločitev in javni odzivi
Broderick je bil sprva obtožen nevarne vožnje, a je sodišče obtožbo znižalo na preprosto neprevidno vožnjo. Kazen je znašala 175 dolarjev. Odločitev je v javnosti sprožila ostre odzive, zlasti v lokalni skupnosti in britanskih medijih, ki so glede na izid nesreče sodbo označili za izjemno blago.
Zadeva je odprla tudi širšo razpravo o tem, kako pravosodni sistem obravnava prometne nesreče, v katere so vpletene znane osebe. Družina umrlih je sprva izrazila globoko razočaranje, pozneje pa je brat žrtev javno izjavil, da ne verjame, da je bila nesreča namerna, in da je sposoben odpuščanja, čeprav bolečina ostaja.
Dolgotrajna travma
Za Jennifer Grey se zgodba ni končala z zaprtjem sodne zadeve. Nesrečo je večkrat opisala kot eno najtežjih izkušenj svojega življenja. V svojih spominih Out of the Corner (Iz kota) odkrito piše o občutku osamljenosti, krivde in notranje razklanosti, ki jo je spremljala ravno v času, ko je svet praznoval njen uspeh. Medtem ko je film Umazani ples postal svetovna uspešnica, je sama živela z zavestjo, da se je njena kariera začela v istem obdobju, ko sta bili dve življenji nenadoma končani. To nasprotje med javno evforijo in osebnim žalovanjem jo je močno zaznamovalo in nikoli ni bila več taka kot pred nesrečo.
Plastične operacije in sprememba javne podobe
Po uspehu filma Umazani ples je Jennifer Grey v začetku devetdesetih let legla na operacijsko mizo in zaradi plastičnih posegov doživela eno najodmevnejših preobrazb v Hollywoodu. Prestala je dve operaciji nosu (rinoplastiki), ki naj bi ji sprva odprli pot do raznovrstnejših vlog. Po njenih besedah sta posega močno spremenila njen obraz in jo naredila skoraj neprepoznavno. Celo nekateri prijatelji in znanci je sprva niso prepoznali, kar je neposredno vplivalo na njeno poklicno pot – žal ne po pričakovanjih, saj ji je prav značilni nos dajal nekaj posebnega, nekaj, po čemer se je razlikovala od drugih igralk.
Tudi sama je pozneje priznala, da je imela ta odločitev nasproten učinek od želenega: namesto da bi ji prinesla več priložnosti, je oslabila njeno prepoznavnost, številne vloge pa so se ji izmuznile, ker se je odpovedala obrazu, ki jo je proslavil na filmu. O tej izkušnji je kasneje odkrito spregovorila tudi v svojih spominih ter poudarila, da so ti posegi zaznamovali njeno kariero in samopodobo.
Dolgotrajne fizične posledice in življenje po tragediji
Poleg travme je nesreča pustila tudi resne telesne posledice. Danes 65-letna igralka je utrpela poškodbo vratne hrbtenice, kar ji je povzročilo dolgotrajne glavobole, ki so se z leti stopnjevali. Bolečine so postale kronične in občasno so ji onemogočale normalno delovanje. Šele mnogo let pozneje je poiskala zdravniško pomoč; s kirurškim posegom na hrbtenici so želeli preprečiti nadaljnje okvare in tveganje za ohromelost.
Čeprav vzrok za nesrečo ni bil alkohol in ni šlo za namerno dejanje, Jennifer pogosto govori o tako imenovani krivdi preživelega – miselnosti, da bi se lahko vse izteklo drugače – in tudi o tem, da je dogodek postal del nje. To notranje soočanje s posledicami je zaznamovalo njene odločitve v življenju in karieri.
Pot naprej
Čeprav po začetnem izbruhu slave ni nadaljevala kariere v tempu, kakršnega Hollywood pogosto pričakuje, se ni umaknila. Postopoma se je vračala k delu, nastopala v televizijskih projektih in leta pozneje zmagala v oddaji Zvezde plešejo. Zanjo je bila ta zmaga simbol osebnega okrevanja in sprejemanja telesa, zaznamovanega s posledicami travme in sprememb.
Življenje za žarometi
Zgodba Jennifer Grey je opomnik, da javni uspeh pogosto ne razkriva celotne resnice. Za podobo filmske ikone se skriva izkušnja, ki jo zaznamujejo izguba, osebna kriza in dolgotrajno sprejemanje posledic odločitev tako na telesni kot čustveni ravni. Njeno življenje dokazuje, da lahko uspeh in bolečina obstajata hkrati in da so najtežje bitke pogosto tiste, ki jih svet ne vidi.
Le redki vedo, da je bila Jennifer Grey po izidu filma Umazani ples v zasebnem življenju močno travmatizirana in da je svetovno slavo doživljala hkrati z občutkom krivde in izgube. Prav to nasprotje med evforijo in tragedijo pa daje njeni zgodbi presenetljivo človeško razsežnost, ki presega hollywoodski mit.
