Skupina Riblja čorba brez Bore ne bo imela več pravega smisla, vseeno pa na pragu pol stoletja obstoja njen pomen kot ena najbolj popularnih in vplivnih skupin bivše države, ni nič manjši. Najboljša leta Čorbe so seveda že zdavnaj minila, je pa skupina v zadnjem desetletju ranjke države simbolizirala upor, drugačnost in tudi nedotakljivost, kar je sistemu povzročalo nemalo sivih las.
Leta 1952 rojeni Borisav Bora Đorđević je bil že od mladih nog zavezan glasbi, prvo skupino Hermelini, kjer je pel in igral bas kitaro, je ustanovil že pri 13 letih. Pri petnajstih je presedlal na ritem kitaro in začel pisati glasbo in besedila, po katerih bo izstopal vso kariero. Genialni najstnik je potem igral še pri drugih čačanskih skupinah: Vesnici ljubavi, Safiri, Dečaci sa Morave in Čačanski Plemići, bil pa je nekaj časa tudi član Poslednji ostatak romantičnog sveta z Radomirjem Točkom Mihajlovićem, pozneje frontmanom skupine Smak.
Ukradi mi za kitaro
V tem času je Bora začel vlamljati v stanovanja in krasti denar in druge dragocenosti, z delom tega je kupoval glasbeno opremo in po treh letih so ga z njegovo skupino končno ujeli, a ni služil kazni, je pa bil zato izključen iz gimnazije. Starši so se potem preselili v Beograd, kjer je obiskoval Peto gimnazijo, a se z glasbo ni ukvarjal, je pa v času mature nastopal v rock operi Jesus Christ Superstar, kjer je v glavni vlogi pel Zlatko Pejaković iz Korni grupe. Sledila je skupina Zajedno s sošolci iz gimnazije, Bora pa je ob glasbi tudi produciral oddaje za Radio Beograd. 1974 je zapustil Zajedno in januarja 1975 ustanovil Suncokret, kjer se je že kazal komični pristop k besedilom. Ko Suncokreti niso hoteli izvajati njegove Lutka sa naslovne strane, je sprejel ponudbo Đorđeja Balaševića in skupaj s pevko Suncokretov, Biljo Krstić, začel igrati kot Rani mraz. Skupina je izvajala še nekaj Borinih pesmi, ki so potem končale na prvem albumu Riblje čorbe. Rani mraz je posnela tudi kultno Računajte na nas, neuradno himno jugoslovanske mladine, zasedba pa je za Balaševića posnela tudi Oprosti mi Katrin in Život je more.
Po samo 45 dneh pri Balaševiću je Bora skupaj s člani SOS, Mišo Aleksićem, Rajkom Kojićem in Vickom Milatovićem ustanovil hard rock skupino Riblja Čorba. S SOS je Đorđević sodeloval že pri njihovem prvem albumu Prvi poziv kot gostujoči vokal, a so album založbe zavrnile. 15. avgusta 1978 so fantje sedeli v kavarni Šumaotvac v Beogradu in prvo predlagano ime je bilo Bora i Ratnici, sledil je predlog za Popokatepetl (mehiški vulkan) in Riblja čorba, ki je slengovski izraz za – menstruacijo. Ker je revija Radio TV že objavila poster glasbenikov z napisom Riblja čorba, je potem to ime obveljalo.
Prvič na odru kot veliki
Prvi koncert so imeli 8. septembra 1978, prvi del koncerta so bile priredbe ZZ Top, Deep Purple in Johnnyja Winterja. V drugem delu pa se je na odru pridružil Bora in pel njihove pesmi in pesmi Rolling Stones in Joea Cokerja. Na koncertu oddaje Veče uz radio v Subotici so gostovali tudi Riblja čorba in odigrali dve svoji pesmi – ni bilo veliko, a dovolj, da so pritegnili pozornost publike. Po koncertu v Sarajevu in festivalu BOOM v Novem Sadu je vedno več ljudi vedelo za novo skupino, decembra pa so izdali prvi singl, Lutka sa naslovne strane, ki je takoj postal hit.
Po tem singlu je Bora opustil kitaro in le še pel, namesto načrtovanega klaviaturista pa je v skupino prišel novi kitarist, Momčilo Bajagić Bajaga, v tistem času še srednješolec, priporočilpa ga je Kojić, ki je z njim igral v Glogov kolac. V novi zasedbi je Čorba prvič igrala 7. januarja 1979 v Kojićevi rojstni vasi Jarkovac, februarja pa so prvič nastopili v domačem Beogradu v Domu beograjske mladine. Na odru so plesale tudi balerine, med igranjem Lutke, pa je Bora razbil lutko iz izložbe. Na koncertu je Čorba prvič igrala tudi nekatere pesmi, ki so potem pristale na njihovem prvem albumu. Marca so osvojili Makedoniji, Bajaga pa si je za odsotnost v šoli izmislil, da je na operaciji slepiča, a so tudi učitelji v njegovi šoli brali Politikin zabavnik, v katerem je bila reportaža s koncerta, na srečo se je za Bajago v se končalo brez problemov. Na koncertu v Dolovem je Aleksić padel z odra in si zlomil nogo, zato ga je začasno zamenjal Miroslav Cvetković, pozneje član Bajaginih Instruktorjev.
Veliki beograjski koncert
Marca 1979 je skupina izdala drugi singl z Rock'n'roll za kućni savet in Valentino iz restorana, besedilo za slednjo pesem, ki so jo izvajali na festivalu v Opatiji, je skupaj z Đorđevićem napisala Marina Tucaković – edinkrat v zgodovini skupine, da je bil (so)avtor nekdo zunanji. Poletje 1979 so preživeli v Makarski, kjer so se ob vajah in nalivanju z alkoholom pripravljali na promocijsko turnejo prvega albuma. Koncert se je zgodil 1. septembra na stadionu Tašmajdan v Beogradu in čeprav album še ni bil v trgovinah, je bil stadion razprodan, zahvaljujoč publiciteti v medijih in poceni kartam. Odigrali so vse pesmi z albuma in še nekaj priredb Cockerja in Rolling Sones. Na veliko presenečenje članov Čorbe so obiskovalci prepevali besedila z njimi – posneli so si namreč Đorđevićev intervju na radiu, kjer so vmes vrteli nove pesmi. Na tem koncertu je frontman dobil tudi nov vzdevek, Bora Majstor. Samo nekaj dni po koncertu sta šla Đorđevič v Doboj, Kojić pa v Sarajevo na služenje vojaškega roka. 28. novembra je Čorba nastopila v Sarajevu v okrnjeni zasedbi, Kojić pa je dobil prosto in se jim je pridružil v uniformi JLA. Vokale je prevzel Aleksić, tam kjer ni znal besedil, pa je vskočila publika. To je bil tudi edini koncert brez Bore. Kmalu zatem je JLA poklicala tudi Aleksića in prvi album Kost u grlu, posnet poleti 1979, je izšel v času, ko skupina ni delovala.
Cenzorji slišijo vse
Naslovnico je narisal stripar Jugoslav Vlahović, ki je potem ustvaril večino njihovih albumov. Pesem Još jedan usran dan so med snemanjem na zahtevo založnika RTB spremenili v Još jedan šugav (ušiv) dan. V pesmi Mirno spavaj je verz »Popij svoje sedative«, ki je šefe navdal z grozo, da govori o jemanju mamil in po samo dveh dneh v trgovinah je bil album umaknjen. 100 primerkov je vendarle našlo pot na domače gramofone in te plošče danes dosegajo astronomske zneske. Po popravku se je album vrnil v trgovino in zaradi Borinih družbeno kritičnih besedil dosegel visoko prodajo. Na njem so hiti Zvezda potkrovlja i suterena (Zvezda podstrešij in kleti), Egoista, Ja sam još ona ista budala in kultna Ostani đubre do kraja. Album se je prodal v 120 tisoč primerkih, Bora Đorđević je bil izbran za rock glasbenika leta, hard rock zven skupine z blues pridihom pa ni bil preveč arhaičen za kritike, čeprav se je takrat že začel Novi val.
Osemdeseta prinesejo veliko slavo
Konec julija 1980 sta bila Đorđević in Kojić še vedno v vojski, a sta prišla v Beograd posnet Nazad u veliki prljavi grad z Bajago in Milatović. Bora je imel dopust, Kojić pa se je preprosto odtihotapil iz kasarne. Bas kitaro je prav tako namesto Aleksića odigral Bajaga. Kojić se je tako kot se izmuznil, neopaženo tudi vrnil v Sarajevo, a ga je njegov nadrejeni, potem ko je videl sliko članov iz Šumatovca v časopisu, nagradil z dvema tednoma zapora. SIngl, posnet v eni niči, je bil izdan 1. septembra 1980, na B strani pa je necenzorirana verzija Mirno spavaj. Po vrnitvi Đorđevića in Aleksića iz vojske je skupina odigrala povratni koncert v gledališču Dadov pod imenom Zlatni valovi Dunava, na koncertu pa so izvajali nove pesmi, ki jih je Bora napisal v vojski. Za Silvestrovo in novega leta dan so v polni zasedbi igrali v hali Pionir v Beogradu skupaj z Atomskim skloništem, dogodek pa je bil oglaševan kot Atomska čorba.
Ne danes
Februarja 1981 je izšel drugi album, Pokvarena mašta i prljave strasti. Bora je nekaj besedil poslal Bajagi iz vojske, ta pa je v tem času kar na besedilo napisal Nemoj, srećo, nemoj danas, Dva dinara, druže in Evo ti za taksi. Na naslovnici albuma bi morala biti fotografija gole 80-letne ženske, modela iz Akademije umetnosti, a je Bijelo dugme malo pred izidom na albumi Doživjeti stotu uporabilo podobno tematiko, zato je album imel na naslovnici pisatelja Miloša Jovančevića, ki bere porno revijo. Do konca 1981 se je album prodal v več kot 200 tisoč izvodih.
Na zahodu nič novega
Album so promovirali na veliki turneji, po Jugi so odigrali kar 59 koncertov, prva dva sta bila spet v beograjskem Pionirju. Na prvem koncertu (na obeh je bilo po pet tisoč obiskovalcev) je prišlo do incidenta. Vodja Pionirja ni želel ugasniti luči, da obiskovalci ne bi uničili parketa, zato je predskupina Papatra igrala v svetlem. A Đorđević potem ni želel na oder, dokler ne bodo ugasnili luči. Po uri pregovarjanj z vodilnimi in policijo, je Bora le dosegel, da so ugasnili luči. Konec junija 1981 je skupina nastopila na velikem koncertu v Zagrebu z najbolj popularnimi skupinami tiste dobe. V tem času se je Aleksić poročil, zato ga je spet za nekaj časa zamenjal Cvetković.
Novembra je izšel tretji album, Mrtva priroda. Na naslovnici iz jajca kuka kurja glava, Bajaga pa je prvič napisal besedilo, za Ja sam se ložio na tebe, pesem Na zapadu ništa novo pa je bila prva odkrito politična pesem skupine. Ostali hiti so bili Volim, volim, volim, volim žene, Pekar, lekar, apotekar, Ne veruj ženi, koja puši Drinu bez filtera (Ostavi je) in Neču da ispadnem životinja. V samo nekaj tednih je bilo prodanih več kot 100 tisoč izvodov, bil je to do takrat najhitreje prodajan album v zgodovini Jugoslavije, na koncu pa je številka dosegla kar 450 tisočakov. Konec leta 1981 je bila Riblja čorba največji jugoslovanski bend, kot so zapisali v medijih, najbolj popularna stvar v Jugoslaviji po Titu.
Kdor preživi, bo o tem govoril
Januarja 1982 so album pospremili s turnejo Ko preživi – pričaće z začetkom v Đorđevićevem rodnem Čačku. Naslov je bil izbran zelo nesrečno – v zagrebški Ledeni hali so sprva prodali 10.500 vstopnic, potem pa je organizator dodal še 4500 vstopnic, daleč preveč za kapaciteto dvorane. Ker so po koncertu odprli le dvoje vrat, je množica do smrti poteptala 14-letno Željko Marković. Bora, Riblja Čorba in rock glasba na splošno so v medijih doživeli linč. Na naslednjih koncertih so organizatorji zmanjšali število vstopnic, nekatere pa kar odpovedali, saj so se bali težav.
Za ideale umirajo budale
Prvič je Čorba poskrbela tudi za politični škandal. Na začetku februarja je Politika objavila pismo nekega najstnika, ki je razglabljal o politični kredibilnosti Bore in Riblje čorbe. Pismo je vznemirilo Zvezo borcev iz makedonskega Karpoša, ki je zahtevala prepoved albuma zaradi verzov Za ideale ginu budale in Kreteni dižu bune i ginu (Kreteni začenjajo upore in umirajo) iz pesmi Na zapadu ništa novo. Kmalu so se jim pridružile še številne druge zveze in Zveza komunistične mladine BiH. Mediji so zagrabili temo in škandal je vplival na koncerte. Koncert v Celju so morali predčasno prekiniti, saj so gasilci, ki so varovali koncert, začeli pretepati publiko. Koncert v Sarajevu se je odvil šele potem, ko je Đorđević pojasnil verze in prevzel odgovornost za izvajanje pesmi. Tuzla je bila odpovedana z razlogom »Da na koncertu skupine, katerih dejanja niso v skladu s socialistično moralo, ni mogoče zagotoviti varnosti«. Škandal se je polegel šele, ko se je sam predsednik Zveze borcev Jugoslavije, Milo DImitrijevski, javno postavil na stran skupine.
Turneja se je zaključila aprila 1982 v Pionirju, mesec dni pozneje kot načrtovano, saj so organizatorji zaradi dogodkov iz Zagreba oklevali. Prvi od štirih koncertov se je odvil pred pol prazno dvorano, zato pa so na preostalih treh obiskovalci napolnili Pionir do zadnjega kotička. 11. aprila, na enem od zadnjih koncertov, so posneli tudi prvi živi Album, ki je z naslovom U ime naroda provokativno zajel škandal okrog pesmi Na zapadu ništa novo. Maja so na Dan mladosti nepričakovani prejeli nagrado komiteja Beograjske socialistične mladine z razlago, da pojejo o življenju in težavah mladih in da so postali simbol velike večine mladih. U ime naroda je izšel julija in s 120 tisoč izvodi postal najbolje prodajan živi album v Jugoslaviji do takrat.Nekaj dni zatem so Čorba, Smak, Aki Rahimovski in Električni Orgazam na Trgu Marxa in Engelsa v Beogradu odigrali velik koncert v podporo Palestini.
Draga, ne bodi peder!
Konec 1982 je izšel četrti album, Buvlja pijaca (Boljšji sejem), ki ga je spet produciral John McCoy, finaliziran pa je bil v Londonu. Album je mehkejši kot predhodniki, uporabljena so pihala in violine, Baby, baby I don't wanny cry, pa je prva pesem, ki jo je v celoti napisal Bajaga. Sprva je bila mišljena za Slađano Milošević, a je Đorđević vztrajal, da ostane pri njih. Na albumu je cel kup uspešnic, od Draga ne budi peder, U dva će čistači odneti đubre in Dobro jutro. Ja ratujem sam, Pravila, pravila, Kako je lepo biti glup in Slušaj sine, obriši sline pa imajo politični ton. 250 tisoč prodanih primerkov je bilo manj kot so pričakovali člani Čorbe in založba, večino pesmi je Mića Milošević uporabil za legendarni film Tesna koža, bralke revije Bazar pa so Boro Đorđevića izbrale za idealnega moškega. V zahvalo je Bora napisal zajebancijsko pesem Domaćice, skinite gaćice, ki pa je revija ni hotela objaviti.
Kruha in iger
Turneja se je začela dva tedna po izidu albuma, zanimanja pa je v primerjavi s preteklimi albumi ni bilo toliko. Koncert se je zaključil v hali 1 Beograjskega sejmišča, bil je to prvi koncert tam po 1967. Koncert je bil močno promoviran, Bora je iz letala metal letake nad Beogradom, Pančevim, Novim Sadom in Šabcem. Koncert je imel naslov Hleba i igara (Kruha in iger) in je imel največji oder do takrat v Jugoslaviji. Na koncert je prišlo 8000 obiskovalcev, predskupine pa so bili DIvlji Anđeli, Siluete in D' Boys. Pri Siluete je kitaro igral Nikola Čuturilo, ki bo pozneje zamenjal Bajago. Ker je bil Milatović poklican v JLA, ga je brivec kar na odru postrigel na kratko, po koncertu pa ga je začasno zamenjal nekdanji član Suncokreta, Vladimir Golubović.
Solo projekti
Pred odhodom v vojsko je Milatović ustanovil svoj projekt, heavy metal skupino Ratnici z vokalistom Dušanom Nikolićem. Ti so v Milatovićevi odsotnosti posneli prvi album. Tudi dva druga člana sta obdobje po Buvlji pijaci izkoristila za svoje projekte – Kojić je izdal solo mali album Ne budi me bez razloga, besedila pa sta prispevala Bajaga in Bora, ki je tudi gostoval na albumu, med gosti pa sta bila tudi basist Nenad Stefanović in legendarni klaviaturist Laza Ristovski. Drugi član, ki je iskal svojo pot, pa je bil seveda Bajaga, ki je pripravljal svoj solo prvenec, vseeno pa je imel čas pisati tudi za naslednji album Čorbe.
Prve menjave in krize
Konec 1983 je Riblja čorba zastopala Jugoslavijo na Mednarodnem festivalu mladih v Bolgariji z naslovm, Balkan brez jedrskega orožja. Čorba je odigrala štiri koncerte, prvega v Plovdivu, kjer so bili prisotni samo mladi socialistični aktivisti, varnostniki pa so skrbeli, da so mirno sedeli ves koncert.
Leta 1984 je izšel peti studijski album Večeras vas zabavljaju muzičari koji piju. Ker RTB ni želela plačati snemanja v Londonu, so fantje podpisali z glavno konkurenco, Jugotonom, vseeno pa se je album potem posnel v Ljubljani in dokončal v Londonu. Produciral ga je Kornelije Kovač, takoj po izidu pa so uleteli cenzorji in pesmi Mangupi vam kvare dete in Besni psi označili za etično neprimerni, album pa za kič, kar je pomenilo, da mora biti cena višja kot za običajne plošče. Besni psi je izzval celo mednarodni škandal – verz »grčki šverceri, arapski studenti, negativni elementi, maloletni delikventi i besni psi) je prinesel proteste z ambasad treh arabskih držav in Zairea, ker je besedilo primerjalo tuje študente s steklimi psi. Pred prvim koncertom v Beogradu je Jugoslovansko ministrstvo za zunanje zadeve zahtevalo od skupine, da pesmi ne izvedejo.
Nocoj vas zabava … Bajaga
Album s temačno Borino liriko ni bil niti približno tako uspešen kot pretekli. Edini hit Kad Hodaš je napisal Bajaga. Pomladi 1984 je izšel tudi Bajagov prvenec Pozitivna geografija, ki je bil zelo dobro sprejet, izid pa je Bajaga pospremil z odlično obiskanim koncertom v Dvorani sindikatov, po katerem je dobil dodatne ponudbe za koncerte. Po drugi strani pa je bila turneja Riblje Čorbe porazna – osem koncertov so zaradi nezanimanja odpovedali, pa tudi tradicionalni koncert v Pionirju je bil na pol prazen. Tudi odnosi v skupini niso več bili dobri – Đorđević in Aleksić sta bila praktično ves čas pijana, Kojić pa se je pikal v žilo. Ko je slednji večkrat izginil s turneje, zamudil na dve televizijski oddaji in se še zaletel z avtom, sta ga Aleksić in Bora vrgla iz skupine, a sta se na zahtevo Bajage premislila. Čorba je odšla na poletni premor, potem pa so od bogatega hotelirja iz Soluna dobili 50 tisoč dolarjev vredno ponudbo za poletne koncerte. Bora je poklical Bajago, ki je bil na dopustu na Mljetu, a je ta zavrnil možnost, saj je tam igral mladini s svojo novo skupino Instruktori. Kojić prav tako ni želel v Grčijo, zato sta Aleksić in Đorđević zdaj potegnila radikalno potezo in oba vrgla iz skupine. Bajaga in Kojić sta o tem izvedela šele iz časopisov – Momčilo Bajagić je tako nadaljeval zelo uspešno kariero kot Bajaga i instruktori, Kojić pa se je v nekaj letih glasbeno upokojil in umrl 1997 kot odvisnik, hudo bolan, star le 40 let.
Kam greste, dunajski kočijaži?
Končano je bilo prvo obdobje Riblje čorbe. V samo nekaj letih so genialna besedila pred tednom preminulega srbskega pesnika (ki je pozneje postal karikatura točno tega, proti čemur se je boril) v udarni skupini s surovim zvokom poletela do neba in tudi trdo pristala. Še preden je frontman Riblje čorbe v devetdesetih s skisanimi možgani od alkohola prestopil na temno stran, pa je še ostalo nekaj osemdesetih in to kakšnih. Vključno z novo zasedbo, novimi uspešnicami, novimi političnimi škandali in opazko Bore Đorđevića, ki mu je velik del Slovencev ne bo nikoli oprostil.
