Deset, petnajst, tudi dvajset tisoč glav pod odrom – to je skupini Mi2 sicer že poznano, a sobotno praznovanje 30. rojstnega dneva skupine je bilo nekaj povsem drugačnega. Več kot 11 tisoč njihovih oboževalcev je razprodalo največjo slovensko koncertno dvorano in jo napolnilo do zadnjega kotička. Koncert so poimenovali Življenje je praznik – in praznik so pripravili tudi v Stožicah.
»Načeloma smo že igrali pred večjimi množicami, tudi do 20 tisoč ljudi. Tako da nimamo strahu ali prevelikega spoštovanja pred publiko. Res pa je, da so bili to koncerti, kjer smo bili le eni od nastopajočih. Tokrat pa pridejo ljudje dejansko samo in izključno zaradi nas. Ne nazadnje smo že pred desetimi leti napolnili Halo Tivoli, kar je bila za tisti čas in z naše perspektive zelo zelo visoka številka obiskovalcev,« je bil pred koncertom iskren pevec Tone Kregar.
Prav zato, ker je tokrat vse slonelo na njih, so se jim, preden so stopili na oder, kar šibila kolena. »Neka odgovornost je, trema, je malo krča, ampak verjamemo, da se bo vse to po drugi ali tretji pesmi spremenilo v navdušenje, ki nas bo potem, upam, spremljalo do konca nastopa,« se je miril ustanovni član skupine Jernej Dirnbek - Dimek, Kregar pa je dodal: »Vendarle je razlika. Saj ne bomo na tem odru nastopili prvič, ampak že tretjič, pa vendarle v takšni obliki dejansko prvič. In če teh 30 let večinoma preigravaš po dvoranah, šotorih, ki sprejmejo največ dva tisoč ali tri tisoč ljudi, je to precejšnja kvantitativna razlika. Ampak jaz mislim, da se to na kvaliteti ne bo poznalo.«
In res se ni. Skupina ni pokazala svojih živcev in šibkih kolen, na oder so stopili tako, kot se za skupino Mi2 spodobi in kot oboževalci od njih pričakujejo – pristno, iskreno in s svojo rock glasbo, ki nikogar ne pusti ravnodušnega.
Meseci priprav so se obrestovali, teden pred koncertom pa so izkoristili še za posebne priprave – da so se naspali. Tudi predkoncertni ritual je več kot očitno poskrbel za pravo energijo med člani. »Zadnje ure pred koncertom preživimo skupaj, tako da se neka dinamika, povezava med člani benda začne, že preden stopimo na oder. Imamo tudi en rahel obred, tradicionalen, popijemo še kakšno osvežilno pijačo, pa gremo gor,« sta povedala Tone in Jernej. Kemija med njimi se je z odra prenesla tudi na vseh 11 tisoč glav v areni in skupaj so sinhrono dihali ter predvsem na ves glas peli. Lahko bi rekli, da je bilo občinstvo novi, sedmi član skupine.
Tri desetletja ustvarjanja so Mi2 strnili v dobre tri ure, zaigrali pa so kar 27 pesmi in se sprehodili skozi obsežen opus, ki so ga ustvarili na osmih studijskih albumih. A jagodni izbor so v resnici naredili že spomladi, zato niso manjkale pesmi, kot so Črtica, čisto prva pesem, ki je Mi2 izstrelila na slovensko glasbeno sceno, Brigita, Čista jeba, Čakal sn te ko kreten, Pojdi z menoj v toplice in tudi najnovejša – Padajo.
»To je bil pravzaprav najtežji zalogaj – na kakšen način urediti, narediti set listo, da ne bi zanemaril, da ne bi izpustil pesmi, ki jih pač moraš uvrstiti nanjo, obenem pa dodal tudi kaj novega. No, na srečo je na tovrstnih koncertih lahko nastop nekoliko daljši, temu primerno pa je lahko daljši tudi repertoar,« je povedal Kregar. Zato je bilo triurno praznovanje tudi njihov najdaljši koncert do zdaj.
A če so v tako spektakularnem slogu praznovali 30-letnico skupine, kako bodo to lahko presegli ob naslednji okrogli obletnici? »Enkrat se mora človek tudi znati malo umiriti. Tako da smo definitivno bend, ki ne mora več ničesar dokazovati niti sebi niti drugim. Naj stvar traja, naj se zgodi še mnogo koncertov, mi pa ne bomo primerjali, ali je ta večji ali manjši od tistega, ki se je že zgodil nekoč, ampak bomo hodili z ljudmi svojo pot še naprej,« je odločno in ponosno dejal Dimek. Po vseh teh letih so Mi2 res dokazali, da si radi utirajo svojo pot in da jim to več kot odlično uspeva.