In prav v tem je njena moč. Na prvi posluh je igriva, plesna in lahkotna, pod površjem pa skriva zelo jasen, skoraj pogumen trenutek iskrenosti. Trenutek, ko si dovoliš bližino. Ko veš, kaj si želiš in to tudi poveš. Za Sašo Lendero ta pesem ni naključje. Ni hipni navdih in ni nastala čez noč. Pravzaprav je čakala več let, da je našla pravi čas in pravi prostor.
Pesem, ki je čakala, da dozori
Sama doma je nastajala dlje, kot je pri Saši običajno. Skupaj z Miho Hercogom sta jo napisala že pred leti, in sicer za nemški trg. Že takrat je nosila tisto posebno energijo, svetlo, igrivo, polno življenja, zaradi katere si je Saša želela, da bi jo nekoč zapela tudi sama. A stvari se niso mogle zgoditi takoj.
»Ko sem letos končno dobila dovoljenje za izid, sem bila tako vznemirjena, da mi je navdih za besedilo skoraj ušel,« pove v smehu.
Pesem je najprej poskusno spustila v svet. Kratek posnetek, spontano petje, droben košček melodije. Morda nekoliko prenagljeno, kot sama pravi, a odzivi so bili takojšnji. Sporočila poslušalcev, komentarji na družbenih omrežjih, pa tudi odzivi glasbenih kolegic in kolegov.
»Ko pesem začne živeti svoje življenje, še preden izide, veš, da jo lahko mirno spustiš med ljudi.« To je bil znak, da je Sama doma pripravljena.
Lahkotna melodija, zelo intimen trenutek
Čeprav gre za plesno skladbo, njeno jedro ni površinsko. Govori o zelo človeški želji: po varnem mehurčku, po trenutku zase in za nekoga, ki v nas prebudi prave občutke. Ne gre za klic po avanturi, temveč po prisotnosti, bližini in iskrenosti v trenutku.
»Zelo so mi blizu pesmi, ki so navzven lahkotne, znotraj pa povedo nekaj zelo človeškega. Tiste, ki te povabijo k plesu, hkrati pa se te tudi malo dotaknejo.«
Pesem je nastajala počasi. Pravo sporočilo se je sestavilo šele, ko je Sašo med vožnjo domov prešinila misel, kako si včasih, ne glede na leta in izkušnje, preprosto zaželimo intime. Nekaj spontanega. Nekaj resničnega. »Ta občutek varnega mehurčka se mi je zdel dovolj močan, da postane pesem. Sama doma govori o tem, da si dovoliš biti igriv in iskren … brez razlag in brez opravičevanja.«
Jasnost namesto namigov
Besedilo je neposredno. Ženska v pesmi jasno pove, kaj si želi. Brez ovinkarjenja. Brez čakanja, da bo nekdo drug uganil. In to ni naključje.
»Življenje me je naučilo, da je na vseh področjih jasna komunikacija bolj učinkovita kot namigi, ki dopuščajo preveč različnih interpretacij.« Saša med drugim tudi odkrito pove, da v pogovorih z ženskami pogosto sliši stavke v slogu: Saj sem mu namignila. Saj bi moral vedeti. A pogosto ni tako jasno, kot se zdi. »Ko ti je razplet res pomemben, je bolje komunicirati jasno in direktno. To seveda ne izključuje taktnosti, prijaznosti in empatije.«
V pesmih si privošči več neposrednosti kot v življenju. Prvi korak je kdaj že naredila, a bolj s pogledom in nasmehom kot z besedami.
Pesem kot odraz poti, ne trenutka
Sama doma je nastala tudi iz osebnih izkušenj zadnjih let. Iz lepih in težkih trenutkov. Iz razočaranj, ki niso zlomila, ampak okrepila. »Iz težjih izkušenj, ki jih je bilo v zadnjih letih žal res kar precej, sem prišla z več samozavesti in več lahkotnosti.«
Prav zato si danes dovoli igrivost. Ne zato, ker bi življenje jemala manj resno, ampak ker se bolje pozna in si zaupa. Ne jemlje več vsake situacije kot usodne. Ne sebe in drugih tako strogo.
»Ta igrivost je zame povezana s samozavestjo in notranjim mirom. In ravno to je nekaj, kar trenutno najbolj zaznamuje tudi mojo glasbo.«
Ko “dom” ni naslov, ampak občutek
Čeprav se pesem imenuje Sama doma, videospot ni nastal v domačem okolju. Snemali so ga v Hotelu Bohinj, ki je Sašo takoj prevzel s svojo energijo in estetiko.
»Doma nisem snemala, ker je to zame zelo intimen prostor, poleg tega je trenutno v prenovi. Hotel Bohinj pa me je takoj prevzel. Takoj, ko sem stopila na hodnik, sem že videla videospot.«
»Dom zame ni naslov, ampak občutek – varnost, mir in prostor, kjer si lahko to, kar si.«
Režiser Jani Pavec je v videospotu ujel prav ta notranji svet. Posebno mesto ima prizor v kadi ... tih, sanjav, zelo oseben.
»Prizor v kadi je bil zame zelo oseben, a ravno zato poseben. Ne kot razkrivanje, ampak kot trenutek samote, sanjarjenja in miru. Vesela sem, da sem si to dovolila. Tako, kot je izpadlo, me predstavlja takšno, kot sem danes. Torej igrivo, samozavestno, spoštljivo in iskreno.«
Pesem, ki ostane
Prvi odzivi publike so bili spontani. Pesem hitro gre v uho, mnogi se v njej prepoznajo in, kar je Saši najlepše, ostane z njimi. »Jaz jo vidim kot pesem čiste, neposredne radosti in igrivosti.«
A hkrati ostaja realna. Po vseh letih v glasbi ve, da prvi odzivi še niso vse. Da bo veliko odvisno od tega, koliko prostora bo pesem dobila, da sploh pride do ljudi.
In morda je prav v tem čar skladbe Sama doma. Ne sili. Ne hiti. Ne kriči. Samo pove. Jasno, mirno in brez opravičevanja.
Igrivost v tej pesmi ni klic po avanturi. Je klic po bližini. Po tistem trenutku, ko si zaželiš biti z nekom, ki ti veliko pomeni. Deliti čas, poglede, dotike in si preprosto reči: vzela sem si čas. In želim ga deliti s teboj.