Gre za nadaljevanje raziskovanja teme uprizoritve Prometej, o stvarniku človeka iz gline, ki je ljudem prinesel ogenj, ukraden bogovom na Olimpu – ogenj kot simbol zavesti, ustvarjalnosti in notranje luči. Poetično telo raziskuje posledice tega daru za človeštvo – predvsem na ravni umetnosti, kulture in notranjega razvoja človeka, pa tudi negativne posledice, krivdo, ki ostane po tovrstnem dejanju. Človek je šele s Prometejevimi darovi zares postal človek, poetično telo, presegel svojo prvinsko naravo in se začel zavedati sebe kot ustvarjalnega in čutečega bitja. Brez poetike, zavesti, duha, umetnosti, znanja je človek le golo telo brez življenja.
Poetično telo išče telesni izraz poetičnega mišljenja, ki se kaže v načinu gibanja, v telesih, ki čutijo, razmišljajo in se spominjajo, ter se ponovno poglablja v arhetipske razsežnosti človekovega obstoja in njegove duhovne evolucije. Telo, ki misli, čuti in govori v jeziku plesa, postane nosilec arhaičnega spomina ter hkrati sodobne interpretacije človekovega iskanja smisla, lepote in napora bivanja, ki ga vodi osnovna ideja: kaj nas dela resnično človeške? Predstava je nastala v koprodukciji MN Dance Company, SNG Nova Gorica in GO! 2025 – Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica.
