Njegova zapuščina vključuje odpiranje Cerkve sodobnim vprašanjem, skrb za revne in trajnost, pa tudi pogosto kritiko znotraj tradicionalnih krogov. Zdaj je pred Katoliško cerkvijo eno najpomembnejših vprašanj: kdo bo njegov naslednik?
Za mnenje smo vprašali umetno inteligenco. Model ChatGPT-4o, ki temelji na širokem spektru podatkov, je kot najbolj verjetnega naslednika izpostavil kardinala Pietra Parolina. Parolin, dolgoletni državni tajnik Svetega sedeža, je v vrhu Cerkve že več kot desetletje. Umetna inteligenca ga prepoznava kot izkušenega diplomata s preudarnim, zmernim pristopom. Prav tako ni nepomembno, da je Italijan. Po več kot štirih desetletjih, ko papeži prihajajo iz tujine, bi se lahko Cerkev znova odločila za italijanskega kandidata – a le, če ta hkrati razume globalni kontekst.
Parolin ni edini možni kandidat
Umetna inteligenca med resnimi možnostmi navaja še nekatere druge vplivne kardinale, med njimi Filpinca Luisa Antonia Tagleja, znanega po odprtosti in karizmi, Italijana Mattea Zuppija, ki je blizu Frančiškovi socialni občutljivosti, Ganca Petra Turksona, zagovornika pravičnosti in okoljske odgovornosti, Madžara Pétra Erdőja, teološko močnega konservativca, ter Francoza Jeana-Marca Avelina, ki izstopa s prizadevanji za medverski dialog. Med bolj tradicionalnimi imeni se omenja tudi Robert Sarah iz Gvineje, čeprav je zaradi svojih stališč vse bolj na obrobju vpliva.
Zgodovina nas uči, da je vsak konklave zgodba zase. Umetna inteligenca seveda ni preročišče. Ne ve, kaj se dogaja v zakulisju konklava. Lahko pa prepozna vzorce, poudarke in simbolno težo določenih imen. Pietro Parolin izstopa kot uravnotežena izbira, ki bi lahko zadovoljila tako željo po stabilnosti kot potrebo po nadaljevanju dialoga s svetom. A dokler se iz dimnika Sikstinske kapele ne dvigne beli dim, ostaja vse odprto.
