V prvi taki sodbi v zgodovini je kalifornijska porota odločila, da sta Meta in Google odgovorna za škodo, ki jo je utrpela mlada ženska, zasvojena z Instagramom in YouTubom že od otroštva. Podjetji morata plačati tri milijone dolarjev odškodnine.
Kalifornijska porota je v sredo odločila, da sta tehnološka velikana Meta in Google odgovorna za depresijo in anksioznost mlade ženske, ki je bila od otroštva kompulzivno navezana na družbena omrežja. Porota, sestavljena iz sedmih žensk in petih moških, je tožnici prisodila tri milijone dolarjev odškodnine. Meta mora poravnati 70 odstotkov zneska, Google pa preostalih 30 odstotkov.
Gre za prvi primer v zgodovini, v katerem je porota presodila, da so tehnološka podjetja vsaj delno odgovorna za škodo, ki jo otroci in najstniki utrpijo zaradi prekomerne uporabe družbenih omrežij. Strokovnjaki ta obračun z industrijo primerjajo s sodbami proti tobačnim podjetjem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Že pri šestih letih obiskovala YouTube
Sojenje se je začelo konec januarja na višjem sodišču v Los Angelesu. Tožnica, 20-letna ženska, ki jo v dokumentih identificirajo kot K. G. M., med sojenjem pa so jo odvetniki imenovali Kaley, je pričala, da je YouTube začela uporabljati pri šestih letih, Instagram pa pri devetih. Povedala je, da je kot otrok na družbenih omrežjih preživela »ves dan«.
Odvetniki tožnice, ki jih je vodil Mark Lanier, so morali dokazati, da je malomarnost obtoženih podjetij bistveno prispevala k nastanku škode. Opozarjali so na specifične oblikovne značilnosti platform, za katere trdijo, da so bile namenjene zato, da se mladi ujamejo v past. Te značilnosti so neskončno drsenje vsebin, samodejno predvajanje videoposnetkov in agresivna obvestila.
Zuckerberg in Mosseri pričala
Med sojenjem so pričali tudi vodilni pri Meti. Izvršni direktor Mark Zuckerberg je branil odločitve podjetja, zlasti glede lepotnih filtrov, in dejal, da Meta išče pravo ravnovesje med potencialno škodljivo vsebino in svobodo izražanja. Vodja Instagrama Adam Mosseri pa je zavrnil idejo, da bi bilo mogoče biti zasvojen z družbenimi omrežji. Izvršni direktor YouTuba Neal Mohan ni bil pozvan k pričanju.
Poroti so bili predstavljeni interni dokumenti Mete, v katerih so vodilni opisovali prizadevanja podjetja, da bi privabilo in obdržalo otroke na svojih platformah. Eden od dokumentov je med drugim navajal, da so enajstletniki štirikrat bolj verjetno ostali zvesti Instagramu v primerjavi s konkurenčnimi aplikacijami, čeprav platforma zahteva starost najmanj 13 let.
Ključno vprašanje: oblika, ne vsebina
Porotnikom so naročili, naj ne upoštevajo vsebine objav in videoposnetkov, ki si jih je tožnica ogledovala na platformah. Tehnološka podjetja so namreč na podlagi 230. člena zakona o komunikacijski spodobnosti iz leta 1996 zaščitena pred odgovornostjo za vsebine, ki jih objavijo uporabniki. Sojenje se je zato osredotočilo na oblikovanje platform. Ključno vprašanje je bilo, ali so bile platforme zasnovane tako, da spodbujajo zasvojenost.
Zastopniki Mete so skušali dokazati, da so duševne težave tožnice posledica njenega nemirnega otroštva in družinskih razmer, ne pa uporabe družbenih omrežij. Vendar tožnici ni bilo treba dokazati, da so družbena omrežja povzročila njene težave, le da so bila »bistveni dejavnik« pri nastanku škode.
Skrajno neodgovorno
Porota je ugotovila tudi, da sta podjetji ravnali zlonamerno oziroma skrajno neodgovorno, kar pomeni, da bo v naslednji fazi sojenja določena še kaznovalna odškodnina. To bi lahko znesek še občutno povečalo.
Odvetnik Joseph VanZandt, ki vodi tožbe družin proti družbenim omrežjem, je dejal, da je sredina sodba korak k odgovornosti tehnoloških velikanov. Meta je sporočila, da se z razsodbo ne strinja in preučuje pravne možnosti. Google se na sodbo ni takoj odzval.
Širši kontekst: »tobak družbenih omrežij«
Razsodba v Los Angelesu je prišla dan po tem, ko je v ločenem postopku porota v Novi Mehiki Meti prisodila plačilo 375 milijonov dolarjev za kršitve potrošniške zakonodaje, povezane z zaščito otrok pred spolnimi plenilci na Facebooku in Instagramu. Gre za prvo v nizu sodb, ki jih strokovnjaki že primerjajo s prelomnim obračunom s tobačno industrijo v devetdesetih letih.
Primer Kaley je postal tako imenovani ključni primer, katerega izid bo vplival na reševanje približno dva tisoč podobnih tožb po vsej Ameriki. Naslednje sojenje je načrtovano za julij 2026 in bo poleg Instagrama in YouTuba vključevalo tudi TikTok in Snapchat.
