Igralka Barbara Cerar je obraz, ki ga zagotovo vsi poznamo. Če ne z odra ljubljanske Drame, kjer je zaposlena, pa iz družinske serije Moji, tvoji, najini, otroške oddaje Pod klobukom, filmov (v kinu smo jo nazadnje videli v Pokrajini št. 2, na televiziji pa v Kandidatki in šoferju) in televizijskih oglasov ter reklamnih plakatov ...

Gledamo vas v seriji Moji, tvoji, najini. Zakaj se vam je prikupila?
Zaradi dobrega scenarija Vedrane Grisogono, odličnih malih in velikih soigralcev ter celotne ekipe z režiserko Sieno Krušič na čelu. Serija obravnava probleme, s katerimi se srečuje vsaka majhna ali pa velika družina: odraščanje, kako se starši spopadajo z vzgojo, kdo bo pomil posodo, kako se naučiti pogovarjati v družini, skratka o odnosih med ljudmi. Popolnoma naravne teme, ki se tičejo vsakega od nas, in mislim, da že dolgo ni bilo na sporedu kakšne take prave družinske nadaljevanke.

Polonina družina je malce nenavadna: ona ima dve hčerki, njen partner Blaž dva sinova, skupaj pa imata dojenčka Miška. Si lahko predstavljate, da bi imeli takšno družino v resnici?
Seveda, zakaj pa ne. Tudi pri nas doma nas je bilo veliko in se je vedno kaj zabavnega dogajalo. Ni lepšega kot družinsko kosilo v tako velikem številu, da se komaj vsi stlačijo za mizo in da moraš vpiti na ves glas, če hočeš priti do besede.

Na Viktorjih ste presenetili, ko ste z Josom odrapali Čebelico Majo. Kdo je dal pobudo za to in izbral pesem?
Z Josom sva se dobila na "delovnem sestanku" in se takoj strinjala, da mora biti najino podeljevanje povezano z otroškim in mladinskim, saj sva v tej kategoriji nagrado tudi podeljevala. S skupnimi močmi sva prišla do Čebelice Maje, nama obema zelo ljube risanke. Do končne oblike sva se v zabavnem večeru dokopala skupaj, seveda pa je imel Jose kot raper zelo težko nalogo, da me je naučil beat boxa.

Nastopate v oddaji Pod klobukom, kjer se stvari dogajajo med sosedi. Imate morda v svoji soseski tudi takšna prijateljstva, dogodke, druženja?
Glede na čas, v katerem živimo, in na naše delovne urnike, se je ta način preživljanja prostega časa žal izgubil. Včasih kakšno tako prijetno druženje še doživim v Stanežičah, od koder izhajam.

Otroci imajo radi risanko Pujsa Pepa, ki jo sinhronizirate. Katera pa je (bila) vaša najljubša risanka?
Najbolj sta mi ostala v spominu Baltazar in Čebelica Maja.

Celoten intervju preberite v aktualni številki revije Stop (št. 45, izid 10. november 2010)!