Za kamnito fasado renesančne drame Lorenzaccio (Alfreda de Musseta iz leta 1834) balet Jochena Ulricha, direktorja baleta v Deželnem gledališču Linz, orisuje čustveno popotovanje Lorenza Medičejskega. V svoji koreografiji riše psihogram glavnega junaka, ki ga politični, pa tudi povsem osebno obarvani motivi privedejo do umora lastnega bratranca, okrutnega firenškega vojvode Aleksandra Medičejskega. Gre za umor iz resničnega sovraštva-ljubezni. Aleksander Balanescu je posebej za ta baletni večer skomponiral zvočni lok fantastičnih glasbenih slik, ki so kot ustvarjene za plesno dramo Jochena Ulricha.
Jochen Ulrich
Nemški plesalec, koreograf in umetniški direktor Jochen Ulrich (rojen 3. avgusta 1944, Osterode) je študiral na kölnskem Inštitutu za gledališče in ples (1964–67). Leta 1967 se je pridružil Kölnski operni in baletni hiši ter sčasoma postal njen prvi solist in koreograf, katerega dela so ansamblu pridala sodoben navdih. Leta 1971 se je ansambel preimenoval v Dance forum Kölnske državne opere, Ulrich pa je postal eden od njegovih direktorjev ter leta 1979 edini direktor in glavni koreograf. Leta 1995 je kölnski Dance forum, tedaj že eden nemških vodilnih zasedb sodobnega plesa, postal neodvisni ansambel; dve leti pozneje pa se je skupina razšla. Ansambel je sodeloval s številnimi sodobnimi koreografi, kot so Christopher Bruce, Hans van Manen in Glen Tetley. Večji del repertoarja so sestavljala Ulrichova dela, med njimi številna celovečerna. Med njimi velja omeniti Lewis C. (glasba Ivo Malec, 1970), Čudežni mandarin (glasba Bartók, 1980), American Landscapes (glasba Gershwin in Ives, 1983), Lirična suita (glasba Berg, 1984), Neue und Curieuse Theatralische Tantz-Schul (glasba Mauricio Kagel, 1988), Lulu (glasba Nino Rota, 1990), Grof Drakula (glasba Samuelina Tahija, 1991), Carmen (glasba Egberto Gismondi, 1993), Peer Gynt (glasba Sibelius in Górecki, 1994), Goya (glasba Bo Spaenc, 1995) in Get Up Early (glasba Joachim Kühn, 1996).
S sezono 2006/07 je nastopil mesto vodje baleta v Deželnem gledališču Linz.
Aleksander Balanescu
Aleksander Balanescu je eden najbolj vizionarnih in vznemirljivih violinistov našega časa ter plodni skladatelj. Z repertoarjem, osredinjenim na sodobno in novo glasbo, je usmerjen v prihodnost.
Rojen je bil v Romuniji in že s sedmimi leti začel obiskovati bukareško glasbeno šolo za nadarjene. Njegovi učitelji so bili Dolly Koritzer, Garabet Avakian in Stephan Gheorghiu. Študij je nadaljeval na jeruzalemski akademiji Rubin pri Iairu Klessu, na londonskem kolidžu Trinity pri Beli Katonu ter med letoma 1975–79 na newyorški šoli Juilliard pri Dorothy Delay, kjer je obiskoval tudi mojstrske razrede.
V Londonu je sodeloval s številnimi vodilnimi skupinami sodobne glasbe 1980. let, kot so Capricorn, Music Projects, Matrix, Gemini, Dream Tiger in London Sinfonietta. Prvič se je preizkusil tudi v glasbi za moderno gledališče, ko je z zasedbo Mercury Ensemble baleta Rambert igral Schoenbergovega Pierrota v mesečini in Black Angels Henryja Crumba ter Bachove partite za londonsko Sodobno plesno gledališče.
Leta 1979 je postal vodja sestava Michael Nyman Ensemble in s skupino 15 let gostoval po vsem svetu. Tedaj je bil tudi član zasedbe Gavin Bryars Ensemble.
Štiri leta se je udejanjal v kvartetu Arditti, leta 1987 je ustanovil Balanescu Quartet, ki je do danes naročil več kot 25 del sodobnih skladateljev, kot so Michael Nyman, Gavin Bryars, Kevin Volans in Aleksander Balanescu. Pozneje so se omenjenim priključili tudi neklasični skladatelji, kot so John Lurie, David Byrne, Keith Tippett, Carla Bley, Rabih Abou Khalil. Zasedba je snemala in gostovala tudi s Pet Shop Boys. Velik uspeh je kvartet vodil na turnejo po ZDA in Evropi, nastopil je tudi na festivalih, kot so Roskilde, Poori (Finska), Sziget (Budimpešta), Sphinks (Belgija), Ars Electronica (Linz), North Sea, Bath itd.
Nedavno je kot skladatelj ali interpret sodeloval z umetniki, kot so Merryl Tankard, Pina Bausch, Rosemary Lee, Suzy Blok, Johann Ulrich, Philipe Saire in Virgilio Sieni. Piše tudi filmsko glasbo; omenimo projekte, kot so Angels and Insects (režiser Philip Haas), Le Poulpe (rež. Guillaume Nicloux), Il Partigiano Johnny (rež. Guido Chiesa) in več kot 20 animiranih filmov.
