Jezik je orodje, ki omogoča stik in razumevanje med ljudmi, včasih pa zaradi neznanja ali podobnosti z drugimi pride tudi do nerodnih situacij. To se je zgodilo tudi nekaterim našim znanim obrazom. Ti sicer govorijo več tujih jezikov, razkrili pa so nam tudi, kateri jezik bi izbrali, če bi ga lahko osvojili čez noč.
Igralec Primož Petkovšek - Petko
Nobenega jezika ne govorim odlično. Včasih še maternega ne razumem dobro – odvisno, koga poslušam. Pogovorno pa govorim angleško in grško, tudi špansko kar dobro razumem. Vsekakor bolje kuham. Glede nerodnih situacij pa: v Grčiji ne pomeni – tu je lahko ogromno smeha – ja, v katalonščini je čaj »jagenje«, beseda »prav« pomeni dovolj, beseda »banko« pa pomeni klopca. Predstavljajte si, da se vam mudi na banko.
Pevec Sebastian
Tekoče govorim nemško, imam diplomo Goethe Instituta. Po izobrazbi sem profesor angleškega jezika in književnosti, z diplomo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Govorim tudi hrvaško, šest let sem se učil francosko. Zvokovno najlepši mi je francoski jezik, je pa precej težak. Če bi lahko izbiral, bi si želel, da čez noč znam tekoče špansko. Nemščino sem se učil 13 let, potem pa zaradi študija angleščine za nekaj let z njo izgubil stik. Ko sem se pred 13 leti spet začel več udejstvovati na nemškem govornem območju, sem seveda naletel na nekaj neposrečenih »direktnih« prevodov, ki so v slovenščini pomensko precej manj zaznamovani kot v nemščini ali pa so celo napačni oziroma neobstoječi – na primer orientacija in napačna »die Orientation« namesto pravilne »die Orientierung«. Dandanes sem v nemščini sicer popolnoma »tekoč« ter vodim številna predavanja v angleščini in nemščini, a če sem utrujen, v nemščini še vedno kdaj iščem kakšno besedo ali besedno zvezo.
Glasbenik Dominik Bagola - Balladero
Seveda se najraje izražam in ustvarjam v maternem jeziku, skupaj z bogatim narečjem regije, iz katere izviram, Prekmurja. Ker noben jezik ni povsem ločen od ostalih, ampak so v nenehnem geografsko-zgodovinskem pretakanju, so me vedno fascinirale skupne točke jezikov. Od podobnih izrazov do prevzetih izrazov in drugih posebnosti. Tako na primer Prekmurci štejemo v enakem vrstnem redu kot Hrvati, Srbi, Bosanci in Črnogorci. Brez slovenske specifike, kjer dvomestna števila beremo »od zadaj«. Torej ne enainosemdeset, ampak »osemsejtena«. Zaradi tega in drugih hrvatizmov, srbizmov ter tudi nemcizmov se najbrž hitro jezikovno znajdemo tudi južno – in severno ... – od reke Mure. Vzhodno ležeča madžarščina je, priznam, skupaj z ostalimi ugrofinskimi jeziki trd oreh, vsaj za nas, ki izviramo iz zahodnega Goričkega ob meji z Avstrijo. Smo pa zato bolj podkovani v avstrijsko-štajerskem narečju. Sam sicer vedno poslušam predvsem melodijo jezika. Ob nemščini in angleščini govorim nekaj malega in še malo več razumem italijanščine, lepo zveni še francoščina, ki pa mi je kot španščina žal bolj »španska vas«. V glasbi čudovito poje tudi portugalščina, seveda pa ne smemo pozabiti na bližino in jedrni vpliv vseh ostalih slovanskih jezikov. To se lepo sliši tudi čez glasbo. Mene v tem oziru vedno zanima in očara predvsem specifična melodija jezika, z narečji in slengom. Če bi lahko, bi najraje govoril vse jezike. Začel bi sicer s prej omenjeno francoščino. Glede prevodov pa se lahko dotaknem svojega umetniškega imena. Tega bi v španščini z dvema l-jema izgovorili kot Bajadero, pomen pa je seveda jasen. Pevec balad in ne tista slavna vsem tako ljuba lešnikova bombonjera.
Maneken, igralec, glasbenik in voditelj Igor Mikić
Najlepša kvaliteta ljudi in razgledanosti mi je, da človek govori veliko jezikov. Več jezikov govoriš, več srnic uloviš. Jaz govorim poleg slovenščine še srbohrvaški jezik, angleški in delno špansko. Rad bi izpilil španščino, ker sem šest mesecev preživel v Dominikanski republiki, vendar če redno jezika ne vadiš, ga hitro pozabiš – tako kot vse v življenju. Italijanščino sem imel v srednji šoli, ker mi je poleg ruščine najlepši jezik, vendar mi nič ni ostalo. Vedno se smejim, ko se Slovenci trudijo govoriti hrvaško na morju. »A kde je tu putka do mora« ali pa »Mogu dobit edan jajac?« Haha. Jaz sem se pa zmotil kar v slovenščini. Na pomembnem sestanku sem rekel »saj poznate moje kredence«, mislil pa sem povedati reference. Smo se dobro nasmejali.
Igralka Gaja Višnar
Poleg slovenščine enako dobro govorim še angleško, potem srbohrvaško, italijansko in malo francoskega jezika. Lepi so mi bolj romanski jeziki, tudi španščine malo znam in mislim, da se je bom začela ponovno učiti. Če bi lahko čez noč osvojila jezik, bi izbrala nemščino, ker mi manj leži, bi mi pa najbolj prav prišla za moj igralski poklic. »Nerodna« situacija, ki se je najbolj spomnim, je vezana prav na klasični »trudna«. V najstniških letih me je po zabavi na Hrvaškem neki frajer na vsak način želel odpeljati s seboj naprej, jaz sem se mu upirala, pa se ni dal … Dokler nisem nazadnje rekla: »Ne mogu, trudna sam.« In fant se je takoj pobral. V tistem trenutku sem bila presenečena, ni mi bilo takoj jasno, za kaj gre – sem pa bila vesela, da je delovalo.
Voditelj Grega Javornik
Govorim, nemško, angleško, srbsko, hrvaško. Najlepši jezik mi je portugalski, in če bi čez noč lahko, bi govoril prav portugalsko. Nerodna situacija pa se je zgodila, ko se je začela vojna v Ukrajini in smo s Civilno zaščito RS in Zvezo vodnikov reševalnih psov v Ukrajino peljali opremo za reševalce in njihove pse. Na meji med Madžarsko in Ukrajino se je zapletlo pri Madžarih – nihče ni govoril angleško, samo madžarsko, zato sem na meji čakal šest ur, dokler niso so z zunanjega ministrstva sporočili, da je službeni kombi registriran le na ministrstvu za obrambo. Po nekajurnem čakanju je prišel nov policist, ki me je v polomljeni angleščini vprašal, ali znam kaj madžarsko. Avtomatsko sem mu dejal: »Ferenz Varoš Fentaš Kokoš«. Pogledal me je in odšel. In tako sem čakal naprej. (smeh)
Glasbenik Gašper Mihelič
Govorim angleško, hrvaško, srbsko, bosansko, malo tudi nemško. Zelo lepa mi je italijanščina. Če bi lahko čez noč osvojil jezik, bi izbral francoščino. Do nerodne situacije do zdaj še ni prišlo – se kar dobro znajdem z jeziki.
Voditeljica, manekenka in oblikovalka Tara Zupančič
Govorim klasično angleško, hrvaško in špansko. Španščino sem imela kot drugi tuji jezik v gimnaziji namesto nemščine. Je pa tudi moj najljubši jezik in najlepše mi zveni. Bi ga izbrala tudi »za čez« noč, da bi ga znala v popolnosti. Malo sem ga namreč že pozabila. Najbrž sem se že znašla v kakšni nerodni situaciji, a niti ne vem. Bila pa sem zraven, ko je kolegica v trgovini želela dobiti piščanca –»pollo«, a je naročila nekaj povsem drugega ... precej vulgarnega za trgovino. (smeh)
