V soboto ob 21.uri bo v Portorožu po enoletnem premoru ponovno potekal festival Melodije morja in sonca. Mi pa smo s Špelo Grošelj obujali spomine na leto 2004, ko so meteoritsko pot k slavi začeli Atomik Harmonik.

Melodije morja in sonca, je bil festival, kjer so se Atomik Harmonik prvič predstavili javnosti in kjer ste odnesli suvereno zmago po glasovanju občinstva. Ste ob postavitvi koncepta in nastanku skladbe vedeli, da imate močnega aduta v rokah?
»Ne. Na MMS smo se prijavili zgolj zaradi promocije, saj smo vedeli, da je to odmeven in gledan festival. Sprva smo bili zmenjeni, da se prvič predstavimo pri Mariu, vendar smo se potem odločili za festival. Niti sanjalo se nam ni, da bomo zmagali, je pa bil naš Jani že od začetka prepričan, da bo Brizga brizga uspešnica, in to nam je dostikrat rekel.«

Česa se najbolj spomniš s takratnega nastopa v Portorožu?
»Spomnim se, da smo prvi polfinalni večer za eno točko zaostajali za Petrom Janušom in da nam je bil zaradi sveže zmage v oddaji Bodi idol glavna konkurenca. Ko smo na finalni večer spremljali rezultate, smo bili res vznemirjeni, in takšnega občutka nisem doživela nikoli prej ali pozneje … No ja, mogoče na EMI 06. In ob razglasitvi smo tako kričali in skakali, da me je Jani po nesreči s komolcem tako sunil v oko, da sem potem od bolečine padla v jok in šla vsa objokana na oder. Ljudje so verjetno mislili, da jokam kot kakšna misica, ko ji podelijo lento.« (smeh)

Boste še kdaj nastopili v tekmovalnem delu MMS? Misliš, da bi se glede na zasedbo strokovne žirije letos uvrstili v finale?
»Moje mnenje je, da ko enkrat zmagaš na nekem festivalu, si itak dosegel najvišjo stopničko, in ne vidim razloga za vnovično sodelovanje. Ne vem pa, kakšni so načrti naših »nadrejenih«. Mislim, da bo MMS zdaj, ko je spet v rokah RTV, sicer pridobil kakovost, saj se mi zdi, da je v zadnjih letih vse skupaj preveč temeljilo na škandalih in rumenih tračih ter premalo na glasbi. Verjetno bodo zdaj spet nastopali dobri vokalisti, ki pa ponavadi niso tako zelo dejavni na terenu. To ni glasba za množice, pač pa za stroko.«

Se kdaj ponoči zbujaš in mrmraš besedilo Brizgalne brizge?
»Neee … (smeh) Je pa res, da težko zaspim še kakšno uro po koncertu, ker mi doni v ušesih.«

Daljši pogovor s Špelo preberite v aktualni številki Stopa (26, izid 24. junij), več o festivalu MMS pa tukaj.