Velika noč je praznik, ki kljub pomladni sproščenosti ohranja močne verske in simbolne korenine – še toliko bolj v evropskih kraljevih družinah, kjer se tradicija prepleta z državniškim protokolom. Čeprav se posamezni običaji med kraljevskimi hišami razlikujejo, jim je skupna želja po spoštovanju dediščine, vere in družinskih vrednot. Poglejmo, kako plemstvo praznuje največji krščanski praznik.

Britanska kraljeva družina: jajca, maše in starodavne dolžnosti

Velika noč je za britansko kraljevo družino eden izmed pomembnejših cerkvenih praznikov. Člani družine se tradicionalno zberejo na velikonočno nedeljo in skupaj obiščejo mašo v cerkvi sv. Marije Magdalene v Sandringhamu ali sv. Jurija na gradu Windsor – odvisno od tega, kje preživljajo praznike.

Britanski monarh že od srednjega veka izvaja t. i. royal maundy – obred na veliki četrtek, pri katerem kralj ali kraljica podeli simbolično darilo starejšim državljanom kot izraz krščanskega služenja in ponižnosti. Vsako leto izberejo število moških in žensk, ki ustreza monarhovi starosti – leta 2024 je kralj Karel III. tako daroval 75 moškim in 75 ženskam. Darilo je navadno srebrni kovanec in vsota denarja, ki nadomešča druga darila in oblačila, ki so jih monarhi darovali v preteklosti.

Švedska kraljeva družina: barvita in domačna velika noč

Na Švedskem ima velika noč nekoliko bolj igriv pridih – otroci se oblačijo kot velikonočne čarovnice (påskkärringar) in hodijo od hiše do hiše z risbami v zameno za sladkarije, podobno kot za noč čarovnic. Švedska prestolonaslednica Viktorija in princ Daniel veliko noč navadno preživita z otrokoma Estelle in Oscarjem na podeželskem posestvu Solliden, kjer jih fotografi pogosto ujamejo med okraševanjem z rumenimi peresi in barvanjem pirhov.

Rumena barva, ki prevladuje v švedskih velikonočnih dekoracijah, ni naključje – gre za barvo, ki simbolizira svetlobo, sonce in novo življenje. Švedska kraljeva hiša ima tudi dolgo tradicijo velikonočnih razglednic, ki jih pošiljajo državljanom.

Nizozemska kraljeva družina: povezovanje z naravo in skupnostjo

Kralj Viljem Aleksander in kraljica Maxima veliko noč pogosto preživljata zasebno, a z močno noto skrbi za okolje in skupnost. Na velikonočno soboto kraljevi otroci pogosto sodelujejo pri pobudah sajenja dreves ali urejanja vrtov, kar je simbol novega življenja in rasti – osnovnega velikonočnega motiva.

Posebnost Nizozemske pa so tudi velikonočni ognji paasvuren, ki jih prižgejo v nekaterih regijah. Gre za pogansko tradicijo, ki je sčasoma dobila tudi velikonočni pomen. Čeprav kraljeva družina v njih ne sodeluje neposredno, so tovrstni običaji del širše kulturne krajine, ki jo monarhija podpira.

Danska in norveška kraljeva družina: umirjena praznovanja v krogu družine

Na Danskem kralj Frederik X. z družino velikonočne praznike pogosto preživlja v poletni rezidenci Marselisborg v Aarhusu. Tam kraljica Margareta II., zdaj kraljeva mati, vsako leto osebno okrasi notranjost palače z lastnoročno izdelanimi velikonočnimi dekoracijami – kar ni presenetljivo, saj je znana umetnica in ilustratorka.

Tudi v norveški kraljevi hiši je velika noč čas za sprostitev. Kralj Harald V. in kraljica Sonja praznike preživljata na podeželju, najraje v gorah, kjer uživata v zadnjem snegu. Velikonočne počitnice so na Norveškem povezane s smučanjem, branjem kriminalk (påskekrim) in družinskim časom.

Španija: procesije in globoka duhovnost

V nasprotju s severnim delom Evrope ima velika noč v Španiji izrazito religiozno in javno noto. Člani španske kraljeve družine – kralj Filip VI., kraljica Letizia in njuni hčeri – se pogosto udeležujejo velikonočnih procesij, predvsem v mestu Palma de Mallorca, kjer imajo rezidenco Marivent.

Procesije so dramatične, z udeleženci v tradicionalnih oblačilih in s kipom Kristusa, ki ga nosijo po ulicah. Čeprav družina ostaja diskretna in spoštljiva, je njihova navzočnost pomembna potrditev pomena velikonočnega časa za špansko kulturo.

Velika noč v znamenju skupnih vrednot

Čeprav so si kraljeve hiše različne, se njihove velikonočne tradicije prepletajo okrog temeljnih vrednot: vere, družine, narave in skupnosti. Ne gre le za prefinjene protokole, temveč za način, kako monarhije ohranjajo stik z ljudstvom in sporočajo svojo vlogo v sodobnem času. V tem pogledu so velikonočni prazniki eden izmed redkih trenutkov, ko kraljevskost zasije s človeško toplino – v barvi pisanega jajca, v mirni tišini podeželja ali v senci starih katedral.

Zakaj pa ne …

🔹 Kraljeva jajca, ki se ne pojedo

Ruska carska družina Romanov je imela eno najimenitnejših velikonočnih tradicij v zgodovini: draguljar Peter Carl Fabergé je za vsako leto izdelal razkošno Fabergéjevo jajce, ki je v sebi pogosto skrivalo še eno presenečenje. Ta izjemna umetniška dela iz zlata, emajla, draguljev in biserov danes dosegajo vrtoglave cene in so muzejski eksponati.

🔹 Velikonočni zbor kraljevih papig

Kraljica Margareta II. naj bi po pripovedovanju dvornega osebja vsako leto »nagovorila« svojo najljubšo papigo v palači Marselisborg, ki naj bi bila edini »dvorni ptič« z dovoljenjem, da prisostvuje okraševanju velikonočne mize.

🔹 Pretepanje s čebulo v Grčiji

Grška kraljeva družina, zdaj sicer brez političnega statusa, je ohranila nenavadno velikonočno tradicijo: na velikonočno nedeljo se družinski člani po stari navadi simbolično udarijo s svežo čebulo. Po ljudskem verovanju naj bi to odgnalo nesrečo in zagotovilo dobro zdravje. Kralj Konstantin II. je to navado ohranil tudi v izgnanstvu!

🔹 Švicarski princ in jajčna arhitektura

Med bolj ekscentrične spada konjiček enega izmed članov nekdanje švicarske aristokracije, princa von Thurna, ki naj bi vsako leto na skrivaj zgradil miniaturno repliko lastne vile iz trdo kuhanih jajc in si jo razstavil v jedilnici – zgolj za en dan.

🔹 Čokoladni vohuni na belgijskem dvoru

Kraljica Matilda iz Belgije naj bi neko leto naročila izdelavo posebnih čokoladnih jajc, v katerih so bili skriti listki z družinskimi nalogami in »vohunskimi izzivi« za otroke. Lov na jajca se je tako spremenil v pravo malo kraljevsko pustolovščino.