Nedavna raziskava iz ZDA in Združenega kraljestva je pokazala, da delati v zabavni industriji, še posebej kot glasbenik, zaradi velikega tveganja samomorilnosti ni ravno varen poklic.
Raziskavekažejo …
Prepletglasbenegaustvarjanja in duševnegazdravjavsebolj buri duhove, tudiznanstvenikov. Raziskavenamrečkažejo, da obstajaneposrednapovezava med glasbeniki in stopnjotveganja za samomor, navadniljudje pa to dinamiko med ustvarjalnimidelavci in slabimduševnimzdravjemnajlažjepovežemo s tragičnimiprezgodnjimismrtmi, kot so denimo smrti Kurta Cobainaizskupine Nirvana, ChesterjaBenningtonaizskupine Linkin Park, Iana Curtisa izskupine Joy Division, Keitha Flinta izskupine The Prodigy in DJ elektronskeplesneglasbeAviciija.
Dr. George Musgrave zlondonskeuniverze Goldsmiths in dr. Dorian Lamis zatlantskeuniverze Emory stapreučevalakorelacijo in raziskavonaslovilaGlasbeniki, glasbenaindustrija in samomor: epidemiologija, dejavnikitveganja in predlaganipristopi k preprečevanju. Odkrilasta, da je bitiglasbenik, igralecalizabavljač med najboljtveganimipoklici. »Rutinskipodatki o umrljivosti v Angliji med letoma 2011 in 2015 kažejo, da so poklicneskupine z največjimtveganjem za samomor: gradbenidelavci, zaključnigradbenimojstri, kmetijskidelavci, glasbeniki, igralci in zabavljačiternegovalci. Tisti, ki delajokotglasbeniki, igralci in zabavljači, so bilinajboljogroženaskupina v poklicniskupini, ki je opredeljenakotkulturna, medijska in športnaskupina, v kateri je bilastopnjasamomorovprimoških za 20 odstotkov višja od povprečja za moške, priženskah pa za 69 odstotkov višja,« stazapisala v raziskavi. Medtem v Združenihdržavahpodatkikažejo, da je imelaskupina, ki so jo kategoriziralikotUmetnost, oblikovanje, zabava, šport in mediji in v katero sosevedavštelitudivseglasbenike, najvišjostopnjosamomorovžensk v vsehpoklicnihskupinah v letih 2012, 2015 in 2021. Med moškimi pa so imeliglasbeniki in sorodnidelavcitretjonajvišjostopnjo, takoj za gozdarji in znanstveniki s področjakmetijstva in prehrane, skoraj desetkrat višjooddržavnegapovprečja. Dr. Musgrave, ki je bil v preteklostitudi raper prizaložbi Sony Music, je za britanskičasopis The Guardian komentiral številke: »Statistika je skrb vzbujajoča – pretresljiva. Stopnjesamomorov med glasbeniki, ki smojihrazkrili v tej novi raziskavi, kažejona to, da je glasbenaindustrijaočitnonevarna.«
Kjer je dim …
»Številke so me razžalostile,« je povedala Polona Zoja Jambrek, novinarka, ki ževečkot 20 let poroča o novicahizsvetovne in domačezabavneindustrije ter je večkotdesetletjevoditeljicapriljubljeneoddaje Pop In, hkrati pa je specializantkapsihoanalitičnepsihoterapije pod supervizijo in študentkadoktorskegaštudijana (Teološki) fakultetizakonske in družinsketerapije. Razložilaje, da jeeno od tveganjza samomorže, čenekdorazmišlja o tem. Program Mira, prviNacionalni program duševnegazdravja, pa je tveganjaopredelil: poskussamomora v preteklosti, samopoškodovalnovedenje, duševnemotnje in kroničnetelesnebolezni, ki pomembnoovirajoposameznikovoživljenjealipovzročajobolečine, nedavneizgube, spolnaalifizičnazloraba, samomorbližnjeosebe, osamljenost, slabšisocialno-ekonomskipoložaj, pripadnostranljiviskupinitertvegana in škodljivarabaalkohola in drog.
Dr. Musgrave je zavrnilidejo, da je visokastopnjasamomorov v glasbeniindustrijiposledicatega, da so »umetnikinemirni, zagrenjeni, mračni, skrivnostni, nori in mordazato v skrajnisilitudinagnjeni k samomoru«, in to označil za popolnmit. Raziskava je namrečizpostavilaštevilnedejavniketveganja za glasbenike, vključno z visokostopnjotesnobe in depresije, ekonomskonegotovostjo, prizadevanjem za popolnost v ustvarjanju, stresnimiživljenjskimidogodki, ki so mordanavdihnilinjihovoustvarjalnost. Osamljenost, anksioznost zaradi nastopov in javnaizpostavljenostnadružbenihomrežjih so dodatnistresorji. Turneje pa lahkomotijospanec, odnose in dostop do oskrbe. S tem se strinjatudiJambrekova: »Mislim, da so umetniki res mogočeboljsenzitivneduše, ampakpravzatoimamoodumetnosti, od njih, res veliko. Na primer Van Gogh si je odrezaldel ušesa,imel je velikeduševnestiske in črnemisli, nakoncu je storilsamomor. Ampakboril se je tako, da je dal venfenomenalnevsebine. Med glasbeniki so verjetnolahkotuditakšni, ki hrepenijo po tem, da v masahobčinstvasebezrcalijokotnekegaboga. Njihov idol si, in ko dobiš to od mase nazaj, tudisamsebezačnešdoživljatitako in to nekakopotrebuješ. Ampak kaj se zgodi, ko množica odide domov? Tudi ti greš domov – in takrat se znajdeš sam s seboj, s praznino, s svojimi vsebinami. Ta množica, to zrcaljenje, je lahko tudi neka oblika odvisnosti. Hočeš še in še tega 'fiksa', še eno dozo, da te potrdi, da si pomemben, skoraj božanski. Potem se ujameš v začarani krog, in ko prideš domov, si znova sam. Vse je odvisno od tega, kakšne mehanizme imaš za spoprijemanje – ali si stabilna, dobro opremljena osebnost ali pa bolj krhek, kar te lahko preplavi. Če se s tem ne znaš soočiti, je to še en dejavnik, ki lahko vodi v samouničevanje.«
Tudi konzumacijodrogpovezujemo z zabavnoindustrijo, predvsem med glasbenikipredoziranjeniredekpojav. »Včasih se sprašujem, koliko je nekaoseba, ki gre v zabavnoindustrijo, tudi odvisniškonaravnana. Ko imaštakšenpritiskperfekcionizma, ko silahko za zabavnoindustrijozgoljobjekt, ki se ga zavrže, ko so tudejavnikinekegaoboževanja, nadrugistrani pa razvrednotenja – se pravihlepenje po potrditvah, hkratidobišdobro dozozavrnitev – in takratstaalkohol in drogalahkosamozdravljenje, ki ti je nadoseguroke,« je povedalaJambrekova in dodala: »Ti si v taki stiski, da se morašna neki načinpotolažiti, iti v drug svet, to predelati. Nekateri pa tega ne zmorejosami. Zdi se mi, da je vsakemučloveku v zabavniindustriji to težkopredelati. Takrat, ko si v takistiski, da tepreplavlja, ampak res preplavlja … ko tedepresijapreplavi, ko teanksioznostpreplavi, ko ne vidišizhoda – in takrat je nadosegurokedroga. Potem je to cikel, ko se dejavnikisamoseštevajo. Česimogočemaloboljlabilen, maloodvisniškonaravnan, maloboljkrhek, pride šedroga in to je potemlahkorecept z večdejavniki za katastrofo.«
Ne samosamomori, ampaknasplošnosmrtimladihglasbenikovzaradiopojnihsubstanc so v industrijipostalinekajčistoobičajnega, je v intervjuju za Telegraph po tragičnismrti Liama Payna priznallegendarni Bruce Springsteen: »To je posel, ki namladeljudiizvajaogromenpritisk. Mladiljudješenimajonotranjihzmožnostialinotranjegajaza, da bi se lahkozaščitili pred številnimistvarmi, ki pridejo z uspehom in slavo. Tako se izgubijo v številnihtežavah in pogostobolečihstvareh … najsigre za drogealialkohol, da bi se znebilipritiska. To zelo dobro razumem.« Priznal je, da se je tudisamsoočal z različnimistvarmi. »On je sampriznal, da je hrepenel po slavi. Dosti pozno je zaslovel in je, po moje, hlastal po slavi 20 let. Mislil je, da ga bo to rešilo. Ko je končnodoživelslavo, ko je doživel denar, pa se je sesul, ker se je takratsrečalsam s seboj. Takrat je doživelmočnodepresijo, kajtivsivemo, da tezunanjidejavniki ne bodopomirili in osrečili, to boš moral nareditisam,« je dejalaJambrekova, ki je velikaoboževalkaSpringsteena.
Prav zaraditedepresije je v zgodnjihosemdesetihletihimeltudisamomorilnemisli, je pred letirazkrilnjegovprijatelj in biograf Dave Marsh: »Imel je samomorilnemisli. Depresijasama po sebinibilašokantna. Bil je naraketnemvlaku, izničesar v nekaj – in zdajtivsak dan in nočlezejo v rit. Morda se začnešspoprijemati z notranjimikonflikti glede svojepravevrednosti.«
V sodobnemsvetu pa se estradniki in vsiizpostavljeniobčinstvusrečujejo s šeenimzelotežavnimdejavnikom – internetom – in s temtudi z družbenimimediji in negativnimikomentarji, katerihnamen je, da te prizadenejo. »Čeimaštežave z mejami, da sinagnjen kzlivanju z drugimi, boškomentarjelahkovzel za svoje. Nekjesemprebrala, da tikomentarjilahko predstavljajo od enega do tri odstotkepopulacije, ampaktebi, ko to bereš, lahkopostane sto odstotkov populacije. Ne ločišveč,koliko je realno. Lahko je dejanskopovod za depresijo. Ne bonastalasamozaradienegadejavnika, bo pa to padlonaplodnatla. Robbie Williams je povedal, da je bilodvisen od tehkomentarjev in da ga je tudičistosesulo. To vse so pritiski v zabavniindustriji, ki lahkonekoboljkrhko bitje, ki mogočevstopivanjo, kerparadoksalnohrepeniravnopo morebitnipotrditvi,dobi pa tudizavrnitev,sesuje,« je dejalaJambrekova.
… tam je ogenj
»Kjer je dim, je tudiogenj,« je prepričan Zoran Predin, ikonaslovenske rock glasbe, ki razlog za skrb vzbujajočeizsledkeraziskavevidi v zelokrutiglasbeniindustriji. »Spreminja se tako, kot se spreminja celoten posel. Včasihsmoimelirazdeljenediskografe in založbeposebej, organizatorjikoncertov in mediji so biliposebej, zdaj pa je kapitalzdružilvse v ensamposel in oni ustvarjajocelotnoglasbenosceno.« Predinpoznatakodomače okoliščine kotokoliščine zunajnašihmeja, saj je nastopalv tujini, zatopravi, da je težavatudi –prinassicerboljmaloznan –zahodnizaložniškisistem: »Pri proizvajanjunovihskupinsvojeizvajalcedobesednozasužnji. Oni vlagajo v njihnatakšennačin, da se tižalostniherojizakreditirajo do koncaživljenja in tistoenoleto slave plačujejopotem do smrti. Ker je trebavrnitivse, nič ni podarjenega, tržišče pa je neusmiljeno. Ko se nekoganaveličajo, ga čeznočzamenjajo in takratprihaja do tragedij.« Vsetegobe in težaveglasbeneindustrije je šeposlabšaladandanašnjahiperprodukcijaglasbe, sajlahkozdajvsakdoma ustvarjaglasbo in jo pošlje v svetnasplet, zatostaprepoznavnost in pravi, dolgotrajniuspehšetolikotežja.
Veliko tujihglasbenikov je spoznalatudiskupina Joker Out, ki je globalnoprepoznavnostdobila z nastopomnaEvroviziji in zatovelikonastopala v tujini. »Glasbeniki so precej, bi rekel, labilna in negotovaskupinaizvečrazlogov. Sam poklic je pačprecejodprtegatipa, ne zagotavljanekestabilnosti, varnosti. Veliko glasbenikov, sploh v Angliji, kjersmotudiigrali in jih veliko spoznali, jeprepuščenihsamisebi. Zato obstaja veliko tveganje, alitibouspeloali ne,« je povedalnjihovpevec Bojan Cvjetićanin in dodal, da šokantneizsledkeraziskavepovezuje »absolutno z nestabilnostjo, kar zadevapoklicnoživljenje, pa tudi s psihičnonestabilnostjo. Rekel bi, da smonekolikoboljranljiveduše, čustveniljudje, tako da čustvenipretresitudiboljvplivajonanas.« Da so ranljivedušepravitudi Miha Guštin - Gušti, saj v svojeizdelkedajosvojodušo. »Ko izdaš novo pesem in ko pridešnaoder, si v bistvutolikoboljranljiv,« je povedal in dodal, da negativnikomentarjisevedavseskupajšeposlabšajo. »Vsekritike, slabe, dobre, iskrene, neiskrene, vse to vplivanačloveka. Šeposebejčedašljudem za poslušatinekaj, karsiustvarjal denimo pol leta. A trebasi je dopovedati, da si to naredil in da si dal vse od sebe ter da je pačnekomuvšeč, nekomu pa ne.«
Veliko glasbenikov, splohtistih, ki razprodajajo arene in stadione, priznava, da postanejoodvisniodobčutkov, ki jihdobijonaodru. Jimi Hendrix je mendatakonekočizjavil: »Od glasbesemnaodrukotzadet.« Raziskavabritanskegaantropologa Robina Dunbarja pa je pokazala, da fizičnaaktivnost, ki je potrebna za izvajanjeglasbe, kotstapetje inigranjeinštrumenta, lahkopovzročisproščanjeendorfinov, ki so naravnispodbujevalcirazpoloženja in krepijopozitivneemocije. Težavapostane, ko se lučiugasnejo, pravivoditeljica Nina Osenar, ki je v slovenskizabavniindustrijiprisotnaževrsto let, v prostemčasu pa jo zanimapravpsihologija: »Ko ugasnejoodrskeluči, ostanešsam s seboj in nitegavznemirjenja, niadrenalina. Mislim, da čenimašurejenegaosebnegaživljenja, potemverjetnočutišvelikopraznino. Potrebuješoporo, potrebuješravnotežje, da lahkolepo in vsakdanjefunkcioniraš, da najdešsmiseltuditakrat, ko nisi naodru. Zdi se mi, da je zelozelopomembno, da imamourejenoosebno plat življenja, življenje za kamerami.« S tem se strinjatudiGušti: »Mislim, da je poanta v adrenalinu, ki tepoganjanaodru. Potempridešdomov in sičistonavadenčlovek med štirimistenami, ki razmišlja: 'Kajbom pa zdaj?' Ta preskokzodra v čistonavadnegačloveka – mislim, da se velikoglasbenikov ne zna s temspopasti, s temnavadnimživljenjem. To je velikpreskok.«
Na globalniravni
Medtem pa so dejavnikišeboljpotencirani v južnokorejskizabavniindustriji, ki se zadnjihnekaj let sooča z neverjetnimštevilomsamomorov med zvezdniki. JužnaKorejaimažetakoalitakočetrtinajvišjiodstoteksamomorovnasvetu, ki je glavnivzroksmrtipriosebah od deset do 39 let. V zadnjih 20letih je tragičennačinkončanjasvojegaživljenjaizbralokar 15 znanihoseb –nekaterinavrhuncusvoje slave, spetdrugi po škandalih, ki so jimuničilikariere in posledičnoživljenja. Samomoriznanih K-pop zvezdnikov, kot so Moonbin, Jonghyun, Sulli in Goo Hara, opozarjajonaspecifičnepritiske, ki jih v zahodnihkulturahnizaznati v takovisoki meri. Raziskavenamrečizpostavljajoboljkulturnospecifičnedejavniketveganja. »K-popovskakulturaoboževalcev je opisanakotobsedena,« sta dr. Musgrave in dr. Lamis zapisala v svojiraziskavi in dodala, da imatavelikvpliv na to tudi »spletnoustrahovanje s stranioboževalcev in marginalizacija, ki jo lahkopovzroči med K-popovimi 'idoli', karlahkoprivede do samomora«. Zapisalastatudi, da spletniparasocialniodnosi med glasbeniki in oboževalcisicerizboljšajopočutjeoboževalcev, da pa so prevelikaobremenitev za glasbenike, pričemer so nekatereraziskaveopozoriletudina »toksičneprakse v K-pop fandomu«. Nekateriraziskovalci so poudarilitudi, da so tiizzivi lahko povečanodraztrendovdružbenopredpisanegaperfekcionizma v Koreji. S tem se s svojimomejenimpoznavanjemkorejskekulturestrinjatudiJambrekova: »Ne bomrekla, da jo zelopoznam, ampakkakorslišim, se mi zdi, da te ta dinamikaperfekcionizmalahkonadolgiroksesuje, pravtakočrno-beladinamika,kolikosiobčudovan, ko sinavrhu, in kolikorazvrednoten, ko nisi. Kakšensramlahkopride takratzravenzaradirazvrednotenja. Za JužnoKorejo bi siupalareči, da imajovečjiperfekcionizemkot v Sloveniji, v Ameriki pa se mi zdi, da imajovelikovečjikapitalističniinteres, kjertehitrejeodvržejokotobjektin nimašnekevarnosti.Zanimivsi, doklerslužišinteresom.Tam si res lahkoglobalnouspešen in prepoznaven, zatostajakostsonca in jakostsencvelikovečjakotprinas – danessi, zjutrajteni. Slovenski zvezdnikboimelvelikomanjdinamikeodvrženjakotobjektakotčezlužo.« Veliko je torejodvisnooddružbe, v kateriglasbenikiustvarjajo, zatoizsledkiraziskavsplohnisopresenetilibalkanskolegendoRambaAmadeusa. »Povsem verjamem. Načrtovalsem, da bom v Londonuostalenmesec, nakoncu pa semostalsamo 15 dni. Tam je zeloneprijetno za vsetiste, ki nisozelobogati, ki nimajonepremičnin. Glasbeniki so večinomarevni, zatoimajosanje o velikemuspehu,« je povedal in dodal, da ne verjame, da je naBalkanuvelikoglasbenikov, ki pomislijonakajtakoslabega.
Morali bi se zamisliti
»Podatki o umrljivosti po poklicih v ZDA in Združenemkraljestvu bi nasmoralivse, ki imamoradiglasbo, za trenutekustaviti,« je obšokantnihizsledkihraziskavepovedal dr. Musgrave in dodal: »Nobenadrugaindustrija ne bitoleriralatakovisokestopnjesmrtnosti in tudi mi je ne bismeli.« Glasbeniki se nedvomnosoočajo z edinstvenimi in kompleksnimitveganji za samomor. Kulturni, ekonomski in psihološkistresorjiprispevajo k njihoviranljivosti. Zato je Jambrekovapoudarila: »Pomembno je, da se o temgovori, da se o temozavešča, da taka oseba to prepozna in da lahkonajdepomoč. To vidimkotedinorešitev, ker se mi zdi, da mi vsiprisostvujemopritem, sajsmovsikolektivnoodgovorni – kar pomeni, damoramobititudikolektivnoodgovorni, da ozaveščamo. Kot družba, tudi ta raziskavagovori o tem, očitno ne komuniciramodovolj dobro, kam se lahkoobrnejo po pomoč in sploh da se lahkoobrnejo po pomoč. Ševednoobstajaneka stigma. Sem pa optimistična, da čebimogočemaloboljozaveščali, da bi se tuditisamomorilahkopreprečili.«
