Revija stop
One/oni

Znani obrazi o dopustniških nezgodah

T. P.
20. 8. 2025, 08.00
Deli članek:

Od pokvarjenega avtomobila do sprehoda v adamovem kostumu

osebni arhiv
Ajda Mlakar

Čas dopustov bi moral biti čas za uživanje in polnjenje baterij za prihodnje izzive, a kaj, ko nesreča nikoli ne počiva. To so na lastni koži občutili tudi naši znani obrazi, eden od njih pa je za las ušel smrti.

Voditeljica Ajda Mlakar 
V resnici sem prav letošnje poletje začela precej nesrečno. Konec junija sem imela lažjo prometno nesrečo. Tik pred začetkom dopusta sem tako ostala brez avta. Potem pa mi je nekaj dni pozneje ob vkrcanju na ladjo iz torbice v morje padel telefon. Zdaj, ko je vse mimo in sem zadeve že uspešno uredila ter sanirala, se rada pošalim, da mi je letos v desetih dneh uspelo narediti toliko škode kot prej v desetih letih skupaj. Nauk zgodbe? Hiti počasi. Po burnem začetku poletja je njegovo nadaljevanje, k sreči, bolj umirjeno in ležerno.

Komik Alen Borišek
Ne spomnim se nobene posebne dopustniške nezgode. Očitno sem tako odličen organizator, da ne gre nikoli nič narobe. Se pa spomnim, ko smo šli z družino na dopust na Bled. Star sem bil morda šest, sedem let. Obvezno je bilo treba iti na otok. Oče je najel čoln in je veslal in veslal, dokler ni nekdo od nas na dnu čolna opazil nekaj vode. Otroci smo začeli vpiti in jokati, zajel nas je smrtni strah. Oče zdaj pravi, da so nas slišali do Bohinja. Pozneje so starši bojda ugotovili, da je šlo za polito stekleničko milnih mehurčkov. Kakorkoli. Prišli smo do polovice jezera, ko je moral oče obrniti čoln in odveslati nazaj na obalo. Od našega obiska Blejskega otoka ni bilo nič. Še danes staršem dolgujemo obisk Blejskega otoka.

osebni arhiv
Alen Borišek

Voditeljica Erter Pust 
Neprijetnosti ali dogodivščin mi v življenju ne primanjkuje. Vedno pravim, da se enim nikoli nič ne zgodi, meni pa vsak dan nekaj. Očitno sem se rodila pod »srečno zvezdo« – vsak trenutek dneva se mi dogajajo najrazličnejše stvari. Nenavadno zame, ki sem rasla na plaži in vedno zelo rada hodila bosa, je bilo, da se mi je pred leti pripetila huda nezgoda z morskim ježem. Na ogromnega sem stopila, medtem ko sem med močno burjo na Murterju »reševala« in vlekla sup. V moje stopalo se je zarilo več kot 30 bodic, ki sem jih seveda takoj poskušala odstraniti, a ni šlo zlahka. Moji deklici sta bili majhni, navajeni na aktivno mamo. Za njima sem tekala ves čas, kot da se nič ni zgodilo. Dve bodici sta ostali, ena celo tako dolgo, da sem bila primorana obiskati urgenco, ker je prišlo do vnetja. Tudi vročino sem dobila. Ob vrnitvi sem vsem v opravičilo na vprašanje, zakaj imam povito stopalo, razlagala, da »še dobro, ker sem rojena v Kopru, saj mi drugače ne bi uspelo z vso težo stopiti na celega ježa v biserno kristalni vodi«. Glejte in pazite, kje hodite, ožig meduze, bele morske vetrnice ali trave je lahko veliko hujši, govorim iz izkušenj. 

osebni arhiv
Erter Pust

Glasbenik Emkej
Deset let hodim na Silbo. Enkrat ni bilo trajekta, ker je pihalo. 

Arhiv Lady
Emkej

Glasbenik Blaž Gec
Že pred leti smo s prijatelji in mojo zdajšnjo ženo dopustovali v Vodicah na Hrvaškem. Po večerni zabavi v enem izmed klubov sva se z bratrancem vrgla v morje, oblačila pa pustila na obali. Najini punci sta nama oblačila »ukradli«, tako da sva morala do apartmaja, ki je bil oddaljen pet minut, oditi v adamovem kostumu. Deležna sva bila precej nasmehov in začudenih pogledov mimoidočih. K sreči me takrat ljudje še niso množično prepoznavali, dandanes bi bil položaj precej bolj neroden. 

Promo foto
Blaž Gec

Voditeljica Pia Pustovrh 
Včasih so bila poletja res čarobna, morska idila, sončni zahodi in »sladke brige« – kot iz kakšnega lepega romana. Čas se je ustavil, problemi so počakali do jeseni. Zadnja leta pa poletja niso več povsem brezskrbna. Materinstvo je poskrbelo za svojo različico pustolovščin. Moj dopust je zdaj pogosto bolj »prva pomoč na terenu« kot »koktajl na plaži«. Saniram razbita kolena, iščem izgubljene plavutke in razvozlavam skrivnosti morskih lumparij. A vseeno – ali pa prav zato – je poletje z družino in sinom nekaj posebnega. Čudovito je opazovati, kako mu poletni svet razširja domišljijo in srce. Anekdot je veliko. Nekoč se je mali raziskovalec odločil, da bo nabral vse mogoče školjke, zvečer pa sem odkrila, da jih je za spomin shranil v mojo najljubšo torbico. Da se menda ne pozabijo in jih odnesem domov. Uganete, kje sem to opazila? V restavraciji, sredi večerje. Ko sem iskala robček, sem potegnila ven mini akvarij z vonjem po Jadranu. Takšni trenutki zdaj sestavljajo moje poletje – je manj glamurozno, kot ste verjetno pričakovali, a zame neskončno dragoceno.

Sašo Radej
Pia Pustovrh

Glasbenik Rok Lunaček
Dopust je čas kot vsak drugi čas, le mi ga morda obravnavamo z več nežnosti, ker si marsikdo težko izbori čas samo zase. Pred leti pa se mi je zgodilo, da sem na dopustu skoraj umrl. Bil sem 14-letni mulo in sem zvečer skočil na glavo v morje kot vsak dan, ampak tokrat z drugega pomola – in sem skočil na skalo. Imel sem hudo poškodbo, skoraj sem izgubil oko. Na srečo je danes vse v redu. Za vedno se mi bo sicer poznala brazgotina pod levim očesom, zaradi katere mi je bilo leta in leta kot najstniku nerodno. Se pa še vedno rad spominjam tega dopusta – takrat smo bili namreč z očetom in mamo zadnjič skupaj na dopustu, pozneje sta se ločila.

Arhiv Lady
Rok Lunaček

Glasbenik Blaž Mencinger
Na poti na dopust se mi je pokvaril avto – na srečo tik pred mejo. Ob klicu zavarovalnice oziroma asistence sta na kraj dogodka prišla ne en avto, ampak kar dva nadomestna avtomobila. In pot na morje se je z enim uspešno nadaljevala.

osebni arhiv
Blaž Mencinger

Revija Stop