Ta je na odru zaživela v sodobni adaptaciji Jana Krmelja, Dijane Matković, Lučke Neže Peterlin in igralske ekipe: Lovra Zafreda, Mojke Končar, Eve Stražar, Lučke Počkaj, Urbana Kuntariča, Maše Grošelj in Andreja Murenca.
Profesor zgodovine Ivan Jerman leta 2026 na neki srednji šoli snema dokumentarni film ob obletnici Cankarjevega rojstva. Eksperiment nekega pedagoga trči ob politično resničnost: volitve prinesejo zmago radikalno konservativne stranke; šola z ministrstva prejme dekret o prepovedi liberalnejših učnih vsebin, ki so za novo vlado neprimerne. Izobraževalni jezik čez noč postane jezik nadzora in izbrisa. Medtem Jerman s kolegi za svoj film rekonstruira prizore iz Cankarjevih Hlapcev; v njih se resničnost in fikcija mešata, dokler ne postaneta neločljivi. S kamero ujame normalizacijo strahu in banalnost zla. Ko jezik birokracije in hierarhija avtoritete nadomestita empatijo, kritično misel in željo po kompleksnejšem razumevanju resničnosti, Jerman najde sogovornico v Lojzki Kalander, profesorici filozofije in umetnostne zgodovine, s katero razmišljata o kompleksnem pomenu prijateljstva in upora v vse bolj brutalnem času, vse bolj zaprtem okolju.
Šolske seje postajajo ideološki tribunali, debata med nasiljem in empatijo, v katerem nasilje zmaguje. Šola postane model države: sistem, ki na videz govori jezik demokracije in hkrati zaničuje njen pomen. Kar Jerman posname, je hkrati dokazni material o radikalizaciji neke družbe in njegova biografija; zgodba o izgubi službe zaradi želje po svobodi znanja.
