Priznane umetnike in ustvarjalce, ki s svojim delom vsak dan soustvarjajo kulturni utrip naše dežele, smo vprašali, kako bodo letos preživeli ta praznik, kaj bi kot najbolj slovensko kulturno doživetje priporočili obiskovalcem iz tujine in kaj si želijo, da bi se pri nas na področju kulture izboljšalo.
Pevec Nace Junkar
Za Slovence je 8. februar pomemben praznik. Za nas, ki se ukvarjamo s kulturo že dolga leta, pa še posebej. Prepričan sem, da se tudi mladi ustvarjalci na področju umetnosti, kulture zavedajo, kakšno je njihovo poslanstvo v njih samih, da poustvarjajo slovenska dela, še pomembneje pa je, da nastajajo tudi nova slovenska dela. Vse to drži naš narod pokonci, vedno. Če bom v Ljubljani, bom letos prišel na Prešernov trg in poslušal naše umetnike v interpretacijah Prešernovih del. Nepozabna je ostala v mojem spominu Prešernova pesem Nezakonska mati v interpretaciji dramske igralke Štefke Drolčeve. Tujci se v našem mestu gotovo srečajo z veličastnim spomenikom našemu največjemu pesniku na po njem imenovanem trgu ob znamenitem vhodu v stari del Ljubljane. Prav tako v Kranju. Priporočam obisk rodne Vrbe pesnika, pa vse ostale kraje, kjer je živel in deloval. Zagotovo se najde povsod, prav povsod, od mest do vasi, kaj umetniškega, kar lahko priporočimo, še bolje, svetujemo tujcem, naj si ogledajo. Pa ne samo tujcem, tudi našim ljudem, saj mnogo ne vedo za to ali ono prireditev ali pa majhen spominek v najodročnejši vasi, ki je pomemben za našo kulturo. Lep spomin imam na Prešerna, saj sem kot študent leta 1977 za Radio Ljubljana posnel samospev Mornar; besedilo France Prešeren, glasba Fr. S. Vilhar. Popotnico za pomen kulture sem dobil že doma, potem v OŠ Polje in na Gimnaziji Poljane ter seveda ob študiju slovenskega jezika na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Izjemno veliko pa ob študiju solopetja pri Kseniji Vidali Žebre, ki je kot zavedna tržaška Slovenka velik poudarek dala na slovenske samospeve. Pomembno je vzgajanje od majhnega in zavedanje, da vsako ljudstvo, vsak narod potrebuje umetnost. Kultura je najplemenitejše poslanstvo za vsakogar od nas. Ne pozabimo tega – obratno, gradimo na tem!
Igralka Mirjam Korbar
Ker imamo 12. februarja premiero predstave Leta in vsak dan po dve vaji, bom v nedeljo, ki je moj edini prosti dan, počivala in zbirala moči za končni finiš. Brez Prešernove poezije v sinovi interpretaciji seveda ne bo šlo. Želim si, da bi se v Sloveniji kulturi namenilo več denarja, saj se pri njem vse začne in neha. Umetnost postavlja vprašanja, tudi neprijetna. Odpira pogled na življenje in svet z različnih perspektiv in preizprašuje današnje vrednote ter odločitve. Je katalizator družbe in njeno ogledalo. Živela sem v časih, ko sta imeli umetnost in kultura večji družbeni pomen in vrednost. To je bila družbeno priznana vrednota. Vse se začne v družini in šoli. Seveda pa mora biti prisotna določena senzibilnost in včasih tudi znanje, da se te umetnost dotakne ter senzibilizira. V našem nasilnem, grobem, brezsramnem in na dobiček osredotočenem svetu je to velikokrat težko, ampak je nujno potrebno. Turistom pa bi pred obiskom Slovenije priporočila, da preberejo kakšen slovenski roman ali pesem, pogledajo slovenski film ali slikarsko razstavo.
Igralec Saša Tabaković
Dela prost dan večinoma preživim v krogu družine – kot vsi. Vseeno pa bi priporočil sodržavljanom in turistom, da si na državni praznik ogledajo kakšen slovenski film; v tistih kinodvoranah seveda, ki slovenske filme vrtijo. Glede na uspehe doma in v tujini je slovenski film »špica«. Na področju kulture bi si sicer želel več intelektualne poštenosti in omike. Če želijo umetniki postavljati ogledalo družbi, potem naj se temu primerno tudi vedejo. Skrajni čas je.
Mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran
Letos bom dejansko praznovala dan kulture in si ogledala kakšno predstavo ali šla na koncert, ker bom prosta. Za »najbolj slovensko« kulturno doživetje bi se težko odločila. Morda koncert Slovenskega okteta, ogled Narodne galerije, jurjevanja .... Precej stvari je tudi, za katere bi si želela, da bi se izboljšale na področju kulture; če začnem samo pri plačilni (ne)disciplini, prisotnosti v medijih v primerjavi s športom ...
Igralec, performer, režiser, pisec, fotograf, urednik, novinar ter likovni in plesni kritik Niko Goršič
Že vsaj desetletje se vse vrti na ta dan točno opoldne okoli simpatičnega igralskega recitala Združenja dramskih umetnikov Slovenije pred pesnikovim spomenikom na Prešernovem trgu v Ljubljani, na katerem skoraj vsako leto sodelujem vse od prvega recitala. Sploh si ne predstavljam, kaj bi bilo z nami Slovenci, če ne bi bilo tega genija. Spomnimo se, Trubar je napisal prvo knjigo leta 1550, šele Prešeren pa nas je skoraj dvesto let pozneje postavil na raven sveta. Ali bi še danes čakali v dobi protireformacije? Tuji obiskovalci imajo v Sloveniji na ogled širok izbor vrhunskih del naših umetnikov, najrajši pa bi doživel, da bi ob srečanju Prešernovega spomenika lahko v nekakšnem knjigomatu v bližini kupili izbor njegovih ljubezenskih sonetov in gazel v drobni knjižici v različnih jezikih. Skoraj milijon turistov se zvrsti vsako leto v Ljubljani. S tem pa je povezana še moja želja, da bi naredili državni projekt za nove prevode Prešernove poezije, ki bi bili vredni tega našega pesnika – muzika.
Igralka Sara Gorše
Na 8. februar bom odigrala dve predstavi v gledališču, vmes pa recitirala eno Prešernovo pesem na Prešernovem trgu slovenski kulturi v čast. Turistu oziroma turistki bi priporočila, da se odpravi na en hrib po lastni želji, na vrhu poje en kos »štrudla« ali en štrukelj, nato nujno zavije v enega izmed muzejev ali galerij na brezplačni ogled razstave, katere tema ga oziroma jo razveseli, zvečer pa obvezno na predstavo po lastni presoji v enega izmed slovenskih gledališč ali kulturnih domov. Če je pa morda kakšna veselica v bližini, mora na poti iz gledališča nujno mimo, da doživi celostno slovensko kulturno doživetje! Jaz si želim, da ima slovenska kultura malo sreče ter naenkrat postane znana in prepoznavna v Evropi in svetu tako kot naši športniki. Kaj podobnega bi privoščila kakšnemu našemu filmu ali pa igralki in igralcu!
Komik Rok Škrlep
Zanimivo je, da sem imel ves januar kulturno zelo dejaven, saj smo s predstavo Janezi 2 začeli leto na visokih obratih, na praznik kulture pa bom letos dejansko prost. Bomo pa ta dan gotovo z družino izkoristili za sprehod po Kranju, kjer je na semnju vsako leto zelo pestro. S sinom si bomo verjetno ogledali kakšno otroško predstavo in šli na kakav. Tudi turistom Prešernov semenj toplo priporočam, saj se naše mesto pokaže v krasni luči. Če hočejo doživeti najbolj pristno slovensko kulturo, pa kot turistu vedno svetujem, naj spoznajo, kako živijo domačini. Ko spoznaš življenje normalnega, malega človeka, najbolje spoznaš njihovo kulturo, način življenja in miselnost. Tudi sam se na potovanjih držim tega načela. Menim, da slovenska kultura deluje dobro. Opažam, da se spet obujajo lokalna amaterska gledališča in da se vaški kulturni domovi zbujajo iz nekaj desetletnega spanca. Kulturni domovi so srce kraja in res me veseli, da povečini dobro delujejo.
Mezzosopranistka in profesorica petja Barbara Jernejčič Fürst
Ker sem ves čas obdana s kulturnimi dogodki, je zame 8. februar navaden dan in nimam načrtov. Najbolj slovensko kulturno doživetje bi bilo obisk zborovskega koncerta z glasbo slovenskih skladateljic in skladateljev. Želela bi si, da bi tako politiki kot vsi ostali sprevideli, da je kultura naša identiteta in da brez nje kot narod ne bomo obstali. In da smo ponosni na umetnike tako kot na športnike.
Igralec Jernej Kuntner
Kulturni dan je letos na nedeljo, zato bom kulturen že ves teden prej. Ves čas imam predstave. Na 8. februar bom tudi kulturno dejaven, saj imam dopoldne premiero nove sinhronizirane celovečerke GOAT. Po premieri bom malce prisluhnil sebi in svoji umetniški duši ter v miru predihal dan. Če ne bi imel risanke, bi bil pa verjetno na recitalu dramskih umetnikov pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. In bi za dušo zrecitiral Elegijo svojim rojakom, ki vse pove, kar je tudi danes v kulturi in z nami narobe. Turistu bi svetoval obisk slovenskega podeželja in uživanje vseh krasot slovenske domovine. Kultura je namreč v ljudeh.
