Podobe tog, razuzdanih gostij, term in gladiatorskih bojev so se globoko zasidrale v kolektivni domišljiji. Rim pogosto vidimo kot estetsko dovršeno kuliso iz marmorja in mitov. A življenje v imperiju je bilo precej manj bleščeče, trše, nevarnejše in presenetljivo bližje sodobnemu vsakdanu, kot si predstavljamo. Prav to razkriva nova dokumentarna serija Rimsko cesarstvo: onkraj mitov, ki se starega Rima loteva brez romantiziranja.
Nova prelomna dokumentarna serija, ki bo na programu Viasat History premierno na ogled v četrtek, 12. februarja, ob 21. uri, imperij prikazuje kot živahno, kaotično in pogosto nevarno okolje. To je bil svet, v katerem so ljudje vsak dan pešačili dolge razdalje, prebivali v nestabilnih večnadstropnih stanovanjskih blokih, jedli ulično hrano in ure preživljali v javnih kopališčih, prostorih, ki so delovali kot nekakšna antična družbena omrežja.
Namesto osredotočanja na velike cesarje in slavne bitke se serija približa vsakdanjim življenjem štirih skrbno izbranih likov: trgovca, senatorja, gladiatorja in pretorijanskega stražarja. Skozi njihove zgodbe se razkrije utrip imperija v obdobju od Julija Cezarja do vladavin Nerona, Komoda in Karakale. Rim tu ni povezan zgolj z meči in nasiljem, temveč tudi s trgovino, pravnim sistemom in izjemnimi inženirskimi rešitvami.
Mesta brez udobja in varnosti
Razkošne vile so bile privilegij peščice. Večina prebivalcev rimskih mest je živela v tesno stisnjenih večnadstropnih stanovanjskih hišah, tako imenovanih insulah, pogosto brez tekoče vode, sanitarij in osnovne varnosti. Požari in zrušitve stavb so bile stalna nevarnost, najvišja nadstropja pa so pomenila nižje najemnine in večje tveganje. Mesto je bilo hrupno, gosto poseljeno in nevarno, torej daleč od idealiziranih podob urejene antične metropole.
Tudi vsakdanje gibanje je zahtevalo fizični napor. Konji so bili drag in izrazit statusni simbol, promet z vozovi v središču Rima pa je bil podnevi omejen. Trgovci, sužnji in uradniki so vsak dan prehodili več kilometrov po neravnih tlakovanih ulicah, se vzpenjali po strmih stopniščih in se prebijali skozi gnečo živali, prodajalcev in vozov.
Presenetljivo sodobne navade
Javne kopeli niso bile razkošje, temveč osrednji prostor družabnega življenja. Rimljani so se tam umivali, telovadili, razpravljali o politiki, sklepali posle in se družili. Obsežni kompleksi, kot so Karakalove terme, so ponujali bazene s toplo in hladno vodo, vrtove, knjižnice ter stojnice s hrano. Delovali so kot mešanica današnjega fitnesa, kavarne in nakupovalnega središča.
Ker številna mestna stanovanja niso imela kuhinj, je bila ulična prehrana ključnega pomena. Ljudje so se zanašali na termopolije – ulične prodajne pulte, kjer so stregli vroče enolončnice, kruh in vino. To je bilo vedno razredčeno z vodo, saj je bilo pitje nerazredčenega vina razumljeno kot znak pretiravanja in pomanjkanja samokontrole.
Imperij z občutkom za trajnost
Rimljani so imeli presenetljivo sodoben odnos do materialov. Kamnite bloke, kipe in arhitekturne elemente iz starejših stavb so pogosto vključevali v nove gradnje. V Egiptu so razbito keramiko uporabljali kot cenovno dostopno pisalno podlago za zapiske, račune in pisma. Kar je bilo nekoč odpadek, je postalo uporabno orodje in danes dragocen zgodovinski vir.
Zgodovina brez olepševanja
Serija Rimsko cesarstvo: onkraj mitov združuje dramatične rekonstrukcije in najnovejša arheološka dognanja ter Rim pokaže takšen, kakršen je bil: zapleten, brutalen, večkulturen in presenetljivo sodoben. To ni zgodovina razglednic, temveč zgodovina ljudi – glasna, potna in nepredvidljiva.
Serija se bo začela v četrtek, 12. februarja, ob 21. uri na Viasat History in bo ponujala pogled na antični svet, ki bo presenetil tudi tiste, ki so prepričani, da o Rimu že vedo vse.
