Scenarij za film je napisal Boštjan Rihtar, režira ga Zoran Lesič.

Literarno besedilo je nastalo v začetku prejšnjega stoletja, zgodba pa opisuje takratno življenje v slovenskem ruralnem okolju. Pred nami se zvrstijo najbolj značilni vaški značaji, v ospredju pa je deček, ki ga kot dojenčka v košku najdejo zapuščenega na robu vasi. Sestri Repičeva Mina in Lona zaslišita jok, ki prihaja iz gozda za hišo. V listju med drevjem najdeta dojenčka, ki neutolažljivo joka. Odneseta ga v hišo, ga nahranita in položita spat. Čakata na otrokovo mater, a ker se nihče ne pojavi, odneseta dojenčka k župniku, ki ga krsti z imenom Aleksander (Leksej). Repičevi ga posvojita.

V isti vasi živi star muzikant Jakob. Ta včasih potuje od mesta do mesta in igra na violino ter si tako služi kruh. Ko se naveliča mest, se zopet vrne v vas na kmetijo k svojemu bratu. Ob večerih igra lepe melodije in vaščanom tako polepša vsakdanja življenja. Mali Leksej je očaran nad glasbo, še posebej nad violino. Tako deček postane Jakobov učenec.

Čas teče in Jakob zboli. Na smrtni postelji mlademu muzikantu Lekseju podari svojo violino in si zaželi, da Leksej nadaljuje njegovo pot pri igranju na violino. Zaradi ubogih razmer mora Leksej za pastirja k bogatemu kmetu Zabukovcu, toda igranju na violino se ne odpove. Na paši si z igranjem večkrat krajša čas, kar pa moti drugega pastirja  Pavla. Nekega dne ta izvabi violino iz Leksejevih rok in jo vrže v prepad …

Skozi Leksejevo zgodbo, skozi glasbo in petje spoznamo čas minulih običajev in pozabljenega načina življenja. Z domačim dialektom pričaramo svet preteklosti. Boštjan Rihtar, scenarist, pravi, da se je »za pisanje scenarija po zgodbi Ciganček odločil, ker so Meškova dela sporočilna tudi za današnji čas. Njegovo pisanje je zelo pozitivno in vzgojno naravnano do ljudi in mladine. Tudi sam delam s šoloobveznimi otroki, saj sem učitelj, in upam, da bo film otrokom osvežil včasih pozabljene tradicionalne vrednote.«

Za pomembno izročilo – glasbo v filmu je poskrbel Maksimilijan Fegus: »Z veseljem sem sprejel naročilo za filmsko glasbo, ki se dogaja nedaleč od mojega rojstnega kraja – Ptuja. Po pogovoru z režiserjem sem spoznal, da gosli povezujejo dogajanje, osebe in zgodbe v filmu. Glasba izhaja iz Lukarije, ki mi je bila vedno blizu. Skomponiral sem glasbo v naravnem tonskem zaporedju po vzoru ljudskega izročila.«

V filmu Najdenček igrajo Žiga Vozlič (Leksej, 3 leta), Žan Luka Kolarič (Leksej, 9 let), Aljaž Prosenjak (Leksej, 18 let), Mojca Partljič (Mina), Irena Varga (Lona), Matija Rozman (Jakob), Maja Kunšič (meščanka in 18-letna Mateja), Pavle Ravnohrib (Zabukovec), Lojze Matjašič (stari oča). Direktor filma je Robert Sukič, direktor fotografije Janez Kališnik, tonski mojster Peter Žerovnik, mojster luči Boris Orehek, kreatorka maske Alenka Preskar, kostumograf Marko Jenko, scenograf pa Boštjan Štorman.