Mladi idrijski punkerji so pridno ustvarjali in prva dva albuma izdali v samo enem letu, a pravi preboj v ospredje slovenske glasbene scene jim je šele leta 2001 prinesel četrti album Pozitiv vabrejšan. S te plošče so odmevale pesmi, kot so Pozitiv vabrejšan, Sonce nabija, Totaln debil in SuperBoy, ki so hitro postale himne takratne generacije najstnikov. Album je postal njihov komercialno najuspešnejši in dosegel celo zlato naklado. Sledila so leta intenzivnega ustvarjanja in nastopanja. Danes so še vedno aktivni, čeprav so se vmes za nekaj let umaknili z odrov, januarja 2023 pa se je po hudi bolezni poslovil kitarist Matjaž Alič, bolje poznan kot Ramon. O treh desetletjih, svojih začetkih, punku in Idriji sta se razgovorila Primož Alič in Gregor Alič - Hanson.
Zablujena generacija jih ima trideset. Kako se spominjate svojih začetkov?
Primož Alič: Po pravici povedano je, kot da bi teh 30 let stisnil v prešo. Zdi se mi, da se je vse zgodilo ne v 30 letih, ampak v nekaj letih. Spomini na začetke so še vedno tako sveži.
Hanson: Ja, bi pritrdil. Še zdaj se mi zdi, da ni dolgo nazaj, ko so še trenirali na podstrešju – vsak v svoji sobi, dve kitari, en pa bobne. Jaz sem bil še mulec in sem samo opazoval, ker še nisem bil v bendu.
Kaj se je v teh treh desetletij za vas in v vas samih spremenilo?
Primož Alič: Ogromno. Tako kot se svet spreminja, se spreminjaš tudi sam, ko odraščaš, se staraš … Ogromno stvari se spremeni. Težko bi v nekaj stavkih opisal. Spremeniš se, a na neki način vedno ostane en delček tebe tak, kot je bil takrat.
Torej svet se je spremenil, se je tudi punk spremenil? Kaj je za vas punk danes?
Hanson: To je verjetno že malo filozofsko vprašanje, ki je za daljšo razpravo – kaj je punk? Mi pa poskušamo biti mi še naprej. To, kar se nam je zdelo prav, kar se nam je »fajn« slišalo, in v tem tudi dejansko vztrajati naprej. Ne obremenjujemo se preveč s tem, kako bi nas kdo klasificiral.
Primož Alič: Glavno je, da verjameš v to, kar počneš. Glede tega, kako se je punk spremenil skozi obdobja – zagotovo smo vsi danes drugačni, kot so bili punkerji v 80. ali 90. letih.
Kaj pa slovenska glasbena scena? Zdi se mi, da smo v Sloveniji precej ciklični – da je bil vmes čas, ko je bil punk kot del mainstreama že mimo. Kje stoji punk zdaj? Se vrača ali ste še vedno malo v ozadju in le čakate na svoj trenutek?
Primož Alič: Težko bi točno odgovoril. Kjer imamo možnost, smo na terenu, v stiku s publiko, in kar slišimo, smo nekako »in«. Ali se punk vrača ali ne – to je lažje oceniti za nazaj, ko pogledaš, kaj se je v določenem obdobju dogajalo. Mi imamo pač neko svojo »špuro«, ki nam je všeč, in verjamemo v to, kar počnemo. To je osnova – da verjameš v to, kar počneš. Kaj se bo potem zgodilo, je po svoje čisto nepomembno.
Hanson: Po občutku se mi zdi – ne bi ravno uporabil besede, da se vrača, je pa spet nekoliko bolj opažen. Nekoliko več pozornosti je na tem, kar označujemo kot punk glasbo. Verjetno je to povezano tudi z dogajanjem v tujini.
Primož Alič: Če dejansko pogledaš festivale, kot je Punk Rock Holiday – publika, ki je zvesta temu žanru, je zvesta do konca. Vedno obstaja, tako da se ni treba bati. Ali je v določenem trenutku to malo bolj mainstream ali ne ... niti ni pomembno.
Hanson: Bolj se spreminja medijska pozornost, kot pa dejansko publika sama.
Punk je zelo pomemben in velik del slovenske zgodovine. Zakaj se vam zdi, da imamo za tako majhno državo toliko vplivnih punk skupin, ki so se obdržale tako dolgo?
Primož Alič: Mogoče ima na to vpliv tudi okolje. Če si predstavljaš na primer Seattle in Nirvano, neko težko okolje. Mogoče je okolje tisto, ki te kali v določenem trenutku. In Idrija je denimo takšno okolje, ker smo bili znani kot rudarsko mesto, zaprti v neko kotlino, in nekje si moral sprostiti energijo. Punk ti da ogromno priložnosti, da to narediš.
Idrija ima zanimivo punk zgodovino. Pravite da ste z glasbo sprostili energijo, ampak vi ste se res dobro vključili v idrijsko punk zapuščino, potem pa to ponesli po vsej Sloveniji. Kako gledate na svoj prostor v idrijski punk zgodovini?
Primož Alič: Bom rekel takole, ker sem raje bolj skromen kot ne: še vedno so prvi bendi tisti, ki so orali ledino – Kuzle, S.O.R., Šund. To so bili tisti prvi bendi iz 80. let. Je pa res, da smo se mi z njimi spoznali precej pozno oziroma jih spoznali, ker posnetkov takrat nisi mogel kar tako dobiti. Ko smo pripravljali prvi album Fajht, smo prvič dejansko slišali glasbo Kuzl. Vedeli smo, da so Kuzle obstajale, ampak šele takrat smo jih res slišali. In jasno je bila logična poteza, da smo na svoj prvi album umestili tudi eno njihovo priredbo; to je bil Superlim. Potem je na Pank Zablodi sledil še Poljubi me. Sodelovanje z Daretom Kauričem se je potem nadgradilo na albumu Pozitiv vabrejšan.
Hanson: Kam se uvrščamo v zgodovini tega punka? Mislim, da nimamo pravice, da se kam uvrščamo. To bi bilo prepotentno. Nas bodo že drugi uvrstili tja, kamor spadamo, ko bo čas za to.
Omenili ste Dareta Kauriča. Zanimivo je, da ga večina pozna po skupini Kingston, torej po čisto drugačni glasbi. Kako ste vi gledali na to sodelovanje? Ljudje so včasih precej zaprti v svoj žanr. Ste imeli pomisleke, da ustvarja tudi v bolj pop smeri?
Primož Alič: Ne, v prvi fazi je bil Dare zame sigurno Kuzla, to je to. Lepi časi so bili takrat, veliko idej se je mešalo in se dobro zamešalo, kar se vidi še danes. Kar smo mi skupaj delali, je bilo po mojem mnenju narejeno perfektno.
Pesem Superboy in ostale pesmi z albuma Pozitiv vabrejšan so bile himne generacije. Ko danes gledate nazaj … So občutki do teh pesmi še enaki?
Primož Alič: Mogoče se v določenem trenutku kakšne pesmi »prenaješ«, vendar sčasoma ugotoviš, da jo rad igraš, predvsem zaradi energije, ki jo vsaka pesem nosi v sebi. Imaš pa tudi v glavi neke slike iz obdobja, ko je nastajala, ko so se snemali videospoti, in vsega tega. Vzameš jo za svojo.
Kaj pa spomini na tisto obdobje? Takrat ste eksplodirali na sceni, kar je pomenilo več koncertov, več oboževalcev, vsega več.
Primož Alič: Ogromno je tega. Ampak leta 2002, ko je izšel album Pozitiv vabrejšan, je bila slovenska scena zelo močna. Takrat je bilo ogromno bendov, različnih žanrov – Tabu, Siddharta, Big Foot Mama so se na veliko vrteli, Leeloojamais.
Hanson: Videospoti so se vrteli na TV Slovenija.
Primož Alič: Ogromno različne glasbe. Ljudje so začeli hoditi na koncerte slovenskih bendov. Ko pogledaš 30 let svojega dela, vidiš, da moraš velikokrat imeti tudi srečo – da si ob pravem času na pravem mestu, da je to neka odskočnica za naprej.
Na pravem mestu, ampak tudi s pravo pesmijo, saj nikoli ne veš, katera bo tista prava, da postane uspešnica. Kako gledate danes na to? Da so ravno te pesmi postale največji hiti?
Primož Alič: Mislim, da je k temu predvsem Dare s svojim pristopom veliko prispeval. Tukaj smo govorilo o odklonu, ker smo rekli, da ne bomo »šimfali«, ne bomo »zateženi« – naredimo nekaj nasprotnega. Prav Pozitiv vabrejšan je bil odgovor na vse to.
Po 30 letih na sceni ... Kaj bi želeli, da ljudje vedo o vas? Kaj bi radi, da vedo tisti, ki vas že poznajo, tisti, ki se vas mogoče le spomnijo, in tisti, ki vas šele na novo odkrivajo?
Hanson: Naj poslušajo našo glasbo. Mislim, da nas bodo prek tega najbolje spoznali.
Primož Alič: Težko vprašanje. Po čem si želimo, da nas poznajo? Zablujena generacija je pač energičen bend, ki rad deli svojo energijo s publiko. Vedno se ponavljamo okoli tega, kot stara plošča, ampak res je – to je bistvo. Mi je pa v veliko čast, koliko mladih danes doživlja Zablujeno generacijo kot bend, ki jim je všeč.
Torej vas nove generacije še vedno odkrivajo. Vaša glasba je očitno brezčasna in še vedno aktualna.
Primož Alič: Ja, čas je pokazal, da je glasba, ki se je delala pred 20, 25 leti, še vedno aktualna in še danes živi. To je lep poklon temu.
Dvaindvajsetega novembra v ljubljanskem Media Centru pripravljate razprodan koncert ob svoji obletnici. Kaj lahko pričakujemo?
Primož Alič: No, ravno razpočili se ne bomo.
Hanson: Ne bomo si izrezali srca in ga vrgli na oder. (smeh)
Primož Alič: Predvsem bo seveda na »set listi« marsikatera pesem, ki do zdaj ni imela priložnosti, pa zagotovo tiste, ki jih publika rada sliši. Glede na to, da nas bo tri tisoč … No, tri tisoč pod odrom, pet na odru, pa še cela naša ekipa – mislim, da se lahko ustvari res dobra atmosfera za en super večer.
Imate tudi goste, zanimive predskupine … Res bo lep punk večer.
Primož Alič: Potrudili se bomo, da bo ves večer tematski – kot smo si ga zamislili.
