Ko so 16. maja 1929 v hotelu Hollywood Roosevelt prvič podelili filmske nagrade Ameriške filmske akademije, si verjetno nihče ni predstavljal, da bo ta prireditev nekoč postala najodmevnejši večer svetovne filmske industrije. Zabava po podelitvi je potekala v hotelu Mayfair.
Vstopnica za goste na večerni slovesnosti je bila pet dolarjev, kar bi danes pomenilo približno 94 dolarjev. Podeljenih je bilo 15 kipcev, s katerimi so nagradili igralce, režiserje in druge ustvarjalce za filmske dosežke v obdobju 1927–1928. Celotna slovesnost je trajala komaj 15 minut.
Na prvi podelitvi ni bilo nobene napetosti glede zmagovalcev. Akademija je namreč njihova imena medijem razkrila že tri mesece prej. Na drugi podelitvi leta 1930 in še več let zatem so rezultate časopisom posredovali z dogovorom, da jih objavijo ob 23. uri na večer podelitve. Tak sistem je deloval do leta 1940, ko je časopis Los Angeles Times zmagovalce objavil še pred začetkom slovesnosti. Da se kaj takega ne bi ponovilo, je Akademija naslednje leto uvedla novo pravilo. Od leta 1941 dalje so imena zmagovalcev zaprta v zapečatenih ovojnicah, ki jih odprejo šele na odru.
Skozi desetletja so setako oskarji spremenili v globalni spektakel. Milijoni gledalcev spremljajo vsak trenutek, vsaka napaka ali spor pa se lahko v nekaj minutah spremeni v svetovno novico. Prav zato je zgodovina oskarjev polna dramatičnih, včasih tudi zelo neprijetnih dogodkov, ki razkrivajo, da za bleščečimi zlatimi kipci pogosto stojijo napetosti, politični protesti in celo odkrite krivice … Pa tudi kakšna zaušnica je že padla, saj se spomnite, kajne?
Oskar, ki je razkril rasizem Hollywooda
Eden najbolj pomenljivih trenutkov v zgodovini podelitve se je zgodil leta 1940, ko je igralka in pevka Hattie McDaniel prejela oskarja za stransko vlogo v filmu V vrtincu (Gone with the Wind). Postala je prva temnopolta igralka, ki je dobila to prestižno nagrado.
Njena zmaga je bila zgodovinska, vendar tudi zelo boleča. Podelitev je potekala v hotelu Ambassador v Los Angelesu, kjer so veljala pravila rasne segregacije. McDanielovi so dovolili vstop le kot izjemi, vendar ni smela sedeti skupaj z igralsko zasedbo filma. Namesto tega je sedela za majhno mizo ob robu dvorane, ločeno od drugih gostov.
V svojem zahvalnem govoru je poudarila, da upa, da bo vedno v ponos svoji rasi in filmski industriji. Njene besede so danes pogosto citirane kot simbol zapletenega položaja temnopoltih igralcev v tistem času. Ironično je, da njen oskar danes sploh ne obstaja več. Kip, ki je bil desetletja razstavljen na univerzi Howard v Washingtonu, je v šestdesetih letih skrivnostno izginil in ga nikoli niso našli. Velja za prvo temnopolto žensko v Združenih državah Amerike, ki je pela na radiu. V svoji karieri je nastopila v več kot 300 filmih, vendar je bila na odjavni špici navedena le pri 83.
Marlon Brando zavrnil oskarja
Eden najbolj političnih trenutkov v zgodovini oskarjev se je zgodil leta 1973. Marlon Brando je tisto leto prejel oskarja za najboljšo moško vlogo v filmu Boter (The Godfather). Toda igralec se podelitve sploh ni udeležil. Marlon Brando je bil namreč zelo glasen zagovornik pravic ameriških domorodcev in podpornik gibanja American Indian Movement (Gibanje ameriških staroselcev), ki se je v sedemdesetih letih borilo za večjo politično in družbeno enakopravnost staroselskih skupnosti v Združenih državah.
Namesto njega je zato na oder stopila mlada aktivistka Sacheen Littlefeather, ki je povedala, da Brando nagrado zavrača. V njegovem imenu je prebrala izjavo, v kateri je opozoril na diskriminacijo ameriških staroselcev v filmski industriji in ameriški družbi.
Odziv občinstva je bil mešan. Del dvorane je ploskal, drugi so protestirali in žvižgali. Dogodek je sprožil burne razprave v medijih in še danes velja za enega najbolj kontroverznih trenutkov v zgodovini podelitve.
Charlie Chaplin in dolga pot nazaj
Leta 1972 je podelitev oskarjev zaznamoval eden najbolj čustvenih trenutkov v zgodovini hollywoodske nagrade. Legendarni filmski ustvarjalec Charlie Chaplin je takrat prejel častnega oskarja za izjemen prispevek k razvoju filmske umetnosti. Za mnoge je bil ta večer tudi simbolna sprava med Hollywoodom in umetnikom, ki je desetletja prej veljal za enega njegovih največjih genijev.
Chaplin je bil v prvi polovici 20. stoletja ena največjih zvezd svetovne kinematografije. S svojim znamenitim likom potepuha, majhnega moža z brčicami, klobukom in palico, je ustvaril nekatere najbolj prepoznavne filme v zgodovini, med njimi Deček (The Kid), Luči velemesta (City Lights) in Moderni časi (Modern Times). Njegovi filmi so združevali komedijo, družbeno kritiko in izjemno občutljivost za človeške zgodbe, zato so osvojili občinstvo po vsem svetu.
Toda Chaplinova kariera je doživela dramatičen preobrat v času hladne vojne. Zaradi svojih političnih stališč in kritičnega odnosa do ameriške družbe je bil v petdesetih letih pogosto tarča obtožb o simpatiziranju s komunizmom. Leta 1952 je odpotoval v Evropo na premiero filma Odrske luči (Limelight), medtem pa so ameriške oblasti preklicale njegovo dovoljenje za vrnitev v Združene države. Chaplin se je zato odločil, da se v Ameriko ne bo vrnil. S svojo družino se je naselil v Švici, kjer je živel skoraj dve desetletji.
Ko ga je Ameriška filmska akademija leta 1972 povabila na podelitev oskarjev, je to pomenilo veliko več kot zgolj podelitev nagrade. Chaplinova vrnitev v Hollywood je bila simboličen trenutek, ki je pokazal, kako se je filmska industrija začela drugače ozirati na svojo zgodovino.
Ko je takrat triinosemdesetletni Chaplin stopil na oder v losangeleškem Dorothy Chandler Pavilionu, se je zgodilo nekaj izjemnega. Občinstvo je vstalo in mu namenilo enega najdaljših aplavzov v zgodovini podelitve oskarjev. Po nekaterih ocenah je trajal več kot deset minut. Chaplin je stal na odru vidno ganjen in zadržano mahal občinstvu, ki mu je s tem izrazilo priznanje za desetletja njegovega vpliva na film.
V kratkem zahvalnem govoru je dejal, da so besede skoraj odveč, in dodal: »Hvala vam za čast, ki mi jo izkazujete. Besede se zdijo tako nepomembne in tako krhke.« Ta trenutek je postal eden najbolj nepozabnih prizorov v zgodovini oskarjev, saj je združil poklon enemu največjih filmskih umetnikov in simbolno spravo med Chaplinom in Hollywoodom.
Največja napaka v zgodovini podelitve
Čeprav so oskarji znani po skrbni organizaciji, se je leta 2017 zgodila napaka, ki je v nekaj minutah obkrožila svet. Igralca Warren Beatty in Faye Dunaway sta na odru razglasila, da je oskarja za najboljši film dobil film Dežela La La (La La Land).
Ekipa filma je že stala na odru in začela zahvalne govore, ko je postalo jasno, da je prišlo do zamenjave ovojnic. Pravi zmagovalec je bil film Mesečina (Moonlight).
Napaka je nastala, ker je bil Beattyju pomotoma izročen rezervni listek za kategorijo najboljše igralke, na katerem je bilo ime Emma Stone za film Dežela La La. Organizatorji so morali v nekaj minutah popraviti napako pred milijoni gledalcev in bilo je zelo neprijetno, še najbolj seveda za Warrena Beattyja in ustvarjalce filma Dežela La La.
Udarec, ki je pretresel podelitev
Eden najbolj odmevnih škandalov v novejši zgodovini oskarjev se je zgodil leta 2022 in je v nekaj minutah obkrožil svet. Med podelitvijo je komik Chris Rock stopil na oder, da bi predstavil eno od nagrad. V svojem značilnem slogu je v kratkem monologu zbadljivo komentiral tudi nekatere zvezdnike v dvorani. Med drugim se je pošalil na račun pričeske igralke Jade Pinkett Smith in jo primerjal z likom iz filma G. I. Jane.
Sprva se je del občinstva odzval s smehom, a je bilo hitro jasno, da šala ni bila dobro sprejeta. Jade Pinkett Smith namreč trpi za alopecijo, boleznijo, zaradi katere ljudje izgubljajo lase. Njen mož, igralec Will Smith, je najprej sedel v dvorani, nato pa nepričakovano vstal, stopil na oder in Rocka udaril v obraz.
Dogodek se je zgodil v neposrednem televizijskem prenosu pred milijoni gledalcev po vsem svetu. V prvih trenutkih mnogi sploh niso verjeli, da je incident resničen. Na družbenih omrežjih in v medijih so se takoj pojavile domneve, da gre za vnaprej pripravljeno ali celo zaigrano sceno, namenjeno povečanju gledanosti podelitve. Toda kmalu je postalo jasno, da je bil spor resničen. Smith se je po vrnitvi na svoje mesto obrnil proti Rocku in mu v dvorani glasno zaklical, naj ne omenja njegove žene.
Ironično je prav Smith tistega večera prejel oskarja za najboljšo moško vlogo za film Kralj Richard (King Richard). Ko je kasneje stopil na oder po nagrado, je imel zelo čustven govor, v katerem se je opravičil Akademiji in kolegom, vendar se takrat Chrisu Rocku ni neposredno opravičil.
Incident je sprožil burne odzive po vsem svetu in odprl razprave o primernem vedenju na javnih prireditvah. Ameriška filmska akademija je kmalu začela disciplinski postopek. Kot sankcijo so Willu Smithu prepovedali udeležbo na podelitvah oskarjev in drugih dogodkih Akademije za obdobje desetih let. Dogodek je tako postal eden najbolj šokantnih in nenavadnih trenutkov v skoraj stoletni zgodovini oskarjev.
Bleščeč spektakel z nepredvidljivimi trenutki
Oskarji so danes največja filmska nagrada na svetu, vendar njihova zgodovina kaže, da ta glamurozni večer nikoli ni bil povsem brez zapletov. Od rasnih napetosti in političnih protestov do nepričakovanih napak in škandalov v živo … Podelitev pogosto odraža širše spremembe v družbi in tudi letos ni bilo nič drugače.
Morda prav zato oskarji ostajajo tako fascinanten dogodek. Ne gre le za podelitev nagrad, temveč tudi za trenutek, ko se pred očmi sveta razkrijejo resnične napetosti in zgodbe, ki oblikujejo filmsko industrijo in pogosto tudi širše družbeno razpoloženje. Zgodovina podelitve namreč vedno znova pokaže, da največji večer Hollywooda ni nikoli povsem ločen od sveta, v katerem nastaja film. Politične razprave, družbena vprašanja, protesti ali nepričakovani incidenti pogosto prodrejo tudi na oder oskarjev.
Zato mnogi pravijo, da oskarji niso le praznik filma, temveč tudi nekakšno ogledalo časa. Vsako leto razkrijejo, kaj v določenem trenutku najbolj zaposluje filmsko industrijo in pogosto tudi družbo nasploh. Oskarji so namreč že dolgo več kot zgolj zlati kipci. So tudi odsev sveta, v katerem živimo.
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
