Revija stop
Film

Javier Bardem – najglasnejše sporočilo oskarjev

Karmen Spacapan
16. 3. 2026, 12.49
Posodobljeno: 16. 3. 2026, 12.54
Deli članek:

Čeprav so letošnji oskarji znova slavili film, glamur in hollywoodski blišč, je bil pravi moralni poudarek večera nekaj povsem drugega.

Profimedia
Priyanka Chopra Jonas in Javier Bardem, ki je izkoristil najpomembnejši oder leta in jasno spregovoril proti vojni.

V času, ko svet pretresajo nove vojne napetosti na Bližnjem vzhodu in vse glasnejši govor o spopadu z Iranom, so se na odru najprestižnejše filmske prireditve pojavila tudi jasna protivojna sporočila. Najmočnejše med njimi je izrekel španski igralec Javier Bardem, ki je s kratkim, a zelo neposrednim nagovorom postal eden najbolj komentiranih obrazov letošnje podelitve.

»Ne vojni. Svobodna Palestina«

Ko je Bardem stopil na oder, da bi podelil nagrado za najboljši mednarodni film, je zbrane presenetil z jasnim političnim sporočilom: »No to war and free Palestine (Ne vojni in svobodna Palestina).«

Besede so bile kratke, a izjemno odmevne. V dvorani so jih pospremili z aplavzom, na družbenih omrežjih pa so takoj sprožile burne razprave.

Bardem se ni ustavil le pri tem. Na rdeči preprogi je nosil značko »No a la guerra« (Ne vojni), simbol, ki ga je nosil že leta 2003 med protesti proti invaziji na Irak. S tem je jasno nakazal, da vidi nevarno ponavljanje zgodovine. Po njegovih besedah svet znova drsi v konflikt, ki ga ustvarjajo politične odločitve in geopolitični interesi.

Za mnoge je bil prav Bardem moralni glas večera, saj je spomnil, da ima tudi filmska industrija odgovornost, da spregovori o vojnah in humanitarnih tragedijah.

Profimedia
Na rdeči preprogi je nosil značko »No a la guerra« (Ne vojni)

Rdeča preproga kot politični prostor

Bardem ni bil edini, ki je opozoril na vojno. Več igralcev, režiserjev in producentov je na podelitvi nosilo značke organizacije Artists4Ceasefire, s katerimi so pozivali k premirju na Bližnjem vzhodu.

Tudi nekateri govori nagrajencev so vsebovali opozorila o humanitarnih krizah in nevarnosti politične pasivnosti. Hollywood je tako še enkrat pokazal, da rdeča preproga ni le prostor mode in glamurja, ampak tudi platforma za družbeni komentar.

Politični humor voditelja

Večer je že na začetku nakazal, da se politika ne bo mogla povsem umakniti iz hollywoodskega gledališča Dolby. Voditelj Conan O'Brien je v uvodnem monologu z značilno ironijo komentiral ameriško politiko in nekdanje voditelje, kar je sprožilo veliko smeha v dvorani, a tudi nekaj nejevolje na družbenih omrežjih.

Takšne opazke so dodatno poudarile, da so letošnji oskarji potekali v času globalnih napetosti, ki jih ni mogoče prezreti niti v svetu filma.

Oskar brez zmagovalca

Med bolj nenavadnimi trenutki večera je bila tudi odsotnost igralca Seana Penna, ki je prejel oskarja za stransko vlogo v filmu Ena bitka za drugo (One Battle After Another). Ko so razglasili njegovo ime, ga v dvorani ni bilo.

Penn naj bi bil v času podelitve na poti v Ukrajino, kjer že več let sodeluje pri humanitarnih in dokumentarnih projektih. Igralec je namreč eden najglasnejših hollywoodskih podpornikov države v vojni z Rusijo. Leta 2022 je celo simbolično izročil enega svojih oskarjev ukrajinskemu predsedniku kot znak podpore.

Nagrado je v njegovem imenu prevzel Kieran Culkin, ki je ob tem v šali pripomnil, da Penn »verjetno preprosto ni želel priti«.

Glas, ki ga Hollywood redko sliši

Čeprav so oskarji pogosto tarča kritik, da so preveč politični, je letošnji večer pokazal tudi drugo plat. V času, ko se svet znova pogovarja o vojni, so nekateri umetniki izkoristili redko priložnost, da s svetovnega odra spregovorijo o miru.

In prav zato mnogi menijo, da je bil resnični »zmagovalec« večera Javier Bardem. Ne zaradi nagrade, temveč zato, ker si je upal narediti nekaj, kar je v Hollywoodu vse redkejše: glasno in jasno povedati, da svet ne potrebuje novih vojn.

V večeru glamurja je tako najmočnejši aplavz dobila preprosta misel: vojna nikoli ne sme postati normalna.

Palestinski igralec zaradi politike ni smel na oskarje

Palestinski igralec Motaz Malhees se podelitve oskarjev ni mogel udeležiti, ker mu Združene države zaradi potovalne prepovedi niso dovolile vstopa v državo. Malhees igra eno glavnih vlog v filmu Glas Hind Radžab (The Voice of Hind Rajab), nominiranem za oskarja za najboljši mednarodni film. Film pripoveduje pretresljivo resnično zgodbo petletne palestinske deklice Hind Radžab, ki je bila leta 2024 ubita v Gazi, potem ko so izraelske sile odprle ogenj na vozilo njene družine. V filmu Malhees upodablja operaterja v klicnem centru, ki skuša z deklico ohranjati stik in ji pomagati, medtem ko se okoli nje stopnjuje nevarnost. Prav zaradi te vloge bi moral sedeti med nominiranci v dvorani Dolby, a mu je pot v Hollywood preprečila politika.

Profimedia
Palestinski igralec Motaz Malhees v filmu, kjer igra telefonskega operaterja.

»V Združene države mi ni dovoljen vstop zaradi mojega palestinskega državljanstva,« je zapisal na Instagramu. Dodal je, da ga boli, ker ne more biti del večera, ki bi moral predstavljati vrhunec njegove kariere. Ironično so se nekateri drugi člani ekipe filma slovesnosti lahko udeležili, saj imajo tudi druga državljanstva. Malhees pa ima le palestinski potni list in prav ta mu je zaprl vrata hollywoodske noči. Primer je znova pokazal, kako hitro lahko politika poseže tudi v svet umetnosti. Filmske nagrade naj bi slavile zgodbe, ustvarjalnost in človečnost, a v tem primeru je prav eden ključnih obrazov nominiranega filma ostal zunaj – ne zaradi umetnosti, temveč zaradi potnega lista.

Tri dni pred podelitvijo je zapisal ganljive besede: »Potni list lahko blokirate. Glasu pa ne morete utišati.« Tako je eden najpomembnejših obrazov nominiranega filma podelitev oskarjev spremljal od daleč. To je opomnik, da politika včasih zapira vrata tudi tam, kjer bi morala umetnost ljudi povezovati.

Profimedia
Ekipa filma Ena bitka za drugo slavi oskarja za najboljši film.

Na 98. podelitvi oskarjev v Los Angelesu je oskarja za najboljši film prejel film Ena bitka za drugo režiserja Paula Thomasa Andersona, ki je dobil tudi nagradi za režijo in prirejeni scenarij. Film Grešniki režiserja Ryana Cooglerja je prejel oskarja za fotografijo, Michael B. Jordan pa je za vlogo v tem filmu osvojil oskarja za najboljšega igralca. Jessie Buckley je dobila oskarja za najboljšo igralko za film Hamnet. Amy Madigan je prejela oskarja za najboljšo stransko igralko, Sean Penn pa za najboljšega stranskega igralca. Zmagovalecza najboljši mednarodni film je norveški film Sentimentalna vrednost (Sentimental Value) režiserja Joachima Trierja. Posebno priznanje je dobila tudi Cassandra Kulukundis, ki je prejela prvega oskarja v zgodovini v kategoriji casting. Oskarja za najboljšo izvirno pesem je dobila skladba Golden iz animiranega filma KPop Demon Hunters.

Revija Stop