Ta bo potekal med 11. in 18. marcem in ponudil 19 celovečernih in 10 kratkih dokumentarnih filmov. Projekcije bodo spremljali pogovori z ustvarjalci, festival pa bo potekal v Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki.
V središču letošnje izdaje je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal, ki odpira vzporednice med obdobjem vzpona fašizma, populizma in gospodarske krize ter današnjim časom.
Generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak je ob predstavitvi poudaril, da dokumentarni filmi niso zgolj žanr, temveč zaveza resnici. »Svet gori – politično, družbeno, medčloveško in podnebno. Dokumentarni film zahteva naš čas, pozornost in razmislek. V času hipnih informacij nas opominja, da prevzamemo svoj del odgovornosti za svet, v katerem želimo živeti,« je dejal in opozoril tudi na pomen demokratične udeležbe v času, ki po marsičem spominja na trideseta leta prejšnjega stoletja.
Vodja filmskega programa Cankarjevega doma Simon Popek je izpostavil pomen retrospektive, ki osvetljuje ameriške poskuse spopadanja z nacionalnimi in mednarodnimi krizami v času velike depresije. Avtorji so tedaj verjeli, da je film lahko napredno sredstvo družbenih sprememb, hkrati pa so odpirali vprašanja o tanki meji med umetnostjo, angažmajem in propagando.
Na družbeno razsežnost festivala je opozorila tudi Metka Naglič iz Amnesty International Slovenije, ki je poudarila, da festival s poudarkom na človekovih pravicah v ospredje postavlja zgodbe in glasove, ki pogosto ostajajo preslišani. Nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic bo tudi letos podelila Amnesty International Slovenije.
Festivalski sklopi
Program je razdeljen v več vsebinskih sklopov. Tekmovalni sklop na temo človekovih pravic odpira vprašanja ekologije, pravic delavcev in manjšin ter verskega fundamentalizma. Aktualni, družbenokritični dokumentarci prinašajo medijsko izpostavljene zgodbe z večjimi produkcijskimi vložki. Sklop Intimni in globalni portreti razkriva osebne in prostorsko zamejene zgodbe, Miti, ikone, mediji pa osvetljuje vplivne posameznike in fenomene sodobnega časa.
Posebno težo ima retrospektiva, razdeljena v šest tematskih sklopov, med drugim Velika depresija in novo upanje, Fašizem v Španiji ter Hibridni film. Ta zgodovinski pogled razkriva, kako je dokumentarni film postal pomembno orodje političnega ozaveščanja in umetniškega izraza.
Mednarodna žirija
O nagradi Amnesty International Slovenije bo odločala mednarodna žirija, v kateri so Áron Demeter iz Amnesty International Madžarska, režiserka Kukla in režiserka ter scenaristka Sonja Prosenc. Vsi trije prihajajo iz različnih ustvarjalnih in družbenih okolij, povezuje pa jih izrazita občutljivost za vprašanja človekovih pravic in družbene odgovornosti.
Spremljevalni program in gostje
Festival bo ponudil tudi bogat spremljevalni program. V okviru javnega pogovora o etičnih standardih v filmskem in avdiovizualnem sektorju bodo sodelovali Maja Weiss, Siniša Gačić, Zoran Dževerdanović, Petra Seliškar in Nataša Bučar. Predavanje Andreja Špraha bo osvetlilo angažirani dokumentarec v času razrednih bojev in velike depresije, Amnesty International Slovenije pa bo za dijake organiziral projekcijo iranskega filma o pravicah žensk in delavnico o demokraciji.
Med gosti festivala bodo številni domači in tuji ustvarjalci, med njimi Srdjan Kovačević, Siniša Gačić, Ivan Ramljak, Boris Petkovič ter mednarodna ekipa filma Nune proti Vatikanu. Pogovori z ustvarjalci bodo potekali po izbranih projekcijah v vseh treh prizoriščih.
28. Festival dokumentarnega filma tako ostaja prostor poglobljenega razmisleka, soočenja z resnico in dialoga. V času, ko so podobe vse hitrejše in informacije vse glasnejše, dokumentarni film vztraja pri počasnosti, odgovornosti in vprašanju: kakšen svet soustvarjamo in kakšnega si želimo?
