Zadnja nedelja je bila čista žalost. Žalosten je bil Gregor Virant. Žalosten je bil Marjan Podobnik. Žalosten je bil vsak, ki je opazoval razklani referendumski narod.

Čisto po krjaveljsko je učinkovalo vse skupaj. Tisti, ki so klicali hudiča, so ga tudi priklicali. Narodov trup se je razcepil na dva kosa. Eden je padel v morje, drugi je ostal na kopnem. Tudi država se je razpolovila. Sever je bil proti, jug za arbitražni sporazum. Dva med tistimi, ki so v peklenskem vzdušju prilivali ogenj na olje, nista bila žalostna. Zmago Jelinčič Plemeniti je bil privoščljiv in je v kamero zažugal, češ, boste že še videli, da sem imel prav. Janez Janša ni bil ne žalosten ne privoščljiv. Bil je jezen. Kaj jezen, besen. Hrvaški je zagrozil z blokadami in podobnimi vojaškimi ovirami.

Kaj si je tam v prijetnem hladu ljubljanskega letnega vrta, obkrožen s somišljeniki, mislil o tistih, ki so se odločili napačno, lahko le ugibamo. Ponovil je zgodbo o za vekomaj izgubljeni Koroški in se patetično nakremžil. Tako kot se spači vsak, ki ne prenese poraza. Že videno. Nečesa na ta pražnji dan demokracije pa vendarle še nismo videli na televizijskih zaslonih. To, da je bila objokana tudi državna televizija sama. Kako naj si drugače razlagam dejstvo, da je Manica Janežič prekinila vodenje in razgovor o rezultatih referenduma, še preden so bili prešteti vsi glasovi.

Na konkurenčni televiziji so se v istem času dogajale manj žalostne stvari. Mala sedemletna zvezdica Lina Kuduzović je postala slovenski Talent letošnjega leta. Kaj bo počela z denarno nagrado, sicer še ne vemo, zagotovo pa si ne bo kupila fanta, saj so na voljo kar zastonj. Vsaj nekaj razuma za lahko noč.

Ocena:

(+) Prenos dogodka
(–) Voditeljica
(–) Govorci

tekst: Simon Kardum