Tik pred svetovnim prvenstvom v nogometu je Mojca Mavec pripravila novo potopisno oddajo Čez planke, v kateri se je seveda podala v Južnoafriško republiko in izvedela marsikaj zanimivega o deželi, ki bo mesec dni v središču pozornosti vsega sveta.
Kaj vam je bilo osebno najbolj zanimivo, všeč ali šokantno, kar ste izvedeli v JAR?
Enajst uradnih jezikov, največ zlata in platine, najdaljša vinska cesta – Republika Južna Afrika je afriška rekorderka. Žal tudi po številu okuženih z aidsom. V Sowetu smo igrali nogomet z otroki, ki nimajo nikogar več. Pogrebi so tu pogostejši od porok. Presenečen si tudi, kako velike so še vedno socialne razlike. Danes v deželi vlada ekonomski apartheid. Po drugi strani sem ujela tudi mnogo lepih zgodb – Ntsiki Biyela je prva temnopolta enologinja Afrike, Zulujka, ki je za svoja vina prejela mnoge nagrade.
Kam nas bodo poleti še odpeljale Planke?
V Bosno in Hercegovino, Makedonijo, v Kanado in ob obletnici Chopina tudi na Poljsko. V Republiki srbski sem se lotila zanimive zgodbe o Slovencih iz Slatine, ki so se v ta pozabljeni del sveta začeli priseljevati po 1. svetovni vojni. Nekako v deželi ob Vrbasu ne pričakuješ kozolcev in terana, tu pa vse to imajo ... Ali pa zgodba o kraju Dobri dol v Makedoniji, od koder prihajajo vsi slovenski sladoledarji in prodajalci bureka ...
Boste spremljali nogometno prvenstvo?
Če si rojen malo pred svetovnim prvenstvom, potem ti je že kmalu jasno, kako pomembno vpliva nogomet na razpoloženje v hiši! V vseh teh letih verjetno nisem spremljala nobenega športa redneje in zvesteje, kot ravno najlepšo igro z žogo. Ne zapletam se sicer v strokovne pogovore o tem, ali je bil to zdaj ofsajd ali ne in kakšno taktiko ima Mourinho, a Lige prvakov in večjih prvenstev zagotovo ne zamudim.
Si upate napovedati, kam se bo uvrstila Slovenija in kdo bo zmagal?
Slovenci v osmino finala, to bi bilo sanjsko! In da bi predvsem premagali Angleže, ker se moji tam na Otoku že važijo, kako lahek plen bomo za Rooneyja in izbrano vrsto. Za zmago sem sicer stavila na Špance, za zaboj domačega terana in en mesec kosil pri meni. Upam, da ne bom potem ves avgust samo kuhala, hudiča ...
|
ČEZ PLANKE: JAR Južnoafričani so športen narod. Če ne drugače, živijo v deželi, kjer je šport odigral odločilno vlogo v bitki za svobodo in premagal rasno razlikovanje. Spustila sem se v osrčje črnskih predmestij. Za časa apartheida so.t.i. townships bila naselja s temnopoltimi in mešanimi prebivalci, ki so se morali izseliti iz predelov določenih za belce. Z dotokom novih prišlekov so zrasla v večmilijonska mesta s povsem svojim utripom in načinom življenja. Večina prebivalcev Republike Južne Afrike si svetonega prvenstva ne bo mogla ogledati v živo zaradi predragih vstopnic, a v predmestju Capetowna vre od iidej, kako zaslužiti kak rand več zaradi dogodka, ki prihaja. Mzoli je iz svoje mesnice v Guguletu napravil priljubljeno restavracijo, kjer se zbirajo tako črni kot beli, Thope je na obrobju barakarskega nasleja odprla prvo prenočišče za turiste in Eunice je priskrbela delo mnogim brezspoelnim ženskam v soseski - za obiskovalce prvenstva bodo izdelovale tipične afriške spominke.
Oddaja bo na sporedu v torek,8. junija, ob 19.55 na TVS 1. |
