Zvezde na sodišču oziroma Boston Legal veljajo za eno uspešnejših, vsekakor pa tudi eno najbolj izvirnih, zabavnih in hkrati družbeno aktualnih serij zadnjih let. Poseben čar daje zgodbam o odvetniški pisarni, polni čudaških, svojeglavih in univerzalno drugačnih likov, imenitna igralska zasedba.
V njej je poseben prostor namenjen legendarnemu Williamu Shatnerju. Njegov Denny Crane je eden najbolj simpatičnih in posrečenih TV-odvetnikov vseh časov. In Shatner? Serije, katere četrto (predzadnjo) sezono gledamo ob nedeljah pri nas, tako kot svojih drugih vlog noče gledati. Pravi, da je to preveč stresno, in se posveča drugim izzivom.
Spodaj lahko preberete del intervjuja z igralcem.
Je res, da Zvezd na sodišču sploh še niste videli po televiziji?
Tako je, nikoli nisem gledal serije.
Sliši se neverjetno.
Nerad se gledam po televiziji ali v filmih. Za to je vrsta razlogov. Posnameš prizor, zdi se ti super, potem pa se recimo izkaže, da so zadevo zmontirali drugače, in ugotoviš, da nisi dobro ujel trenutka pred kamero. Zame je to grozen stres, zato raje ne gledam končnega izdelka.
Ampak se strinjate, da je serija odlična?
Zelo, zelo dobra je. Občinstvo pritegne na različnih ravneh, je večplastna, zbuja smeh in hkrati spodbuja gledalca k razmišljanju o resničnih vprašanjih. To je srž dobre zgodbe.
Gledalce navdušuje tudi privlačnost, ki kar žari med junaki. Vaš lik ima recimo s tistima Jamesa Spaderja in Candice Bergen enkraten odnos. Ste se tako dobro ujeli tudi ob ugasnjenih kamerah?
Smo, oba sta izjemna človeka. Candice ne morem dovolj pohvaliti, tako topla, inteligentna in hkrati elegantna je. Ob moji ženi je to edina oseba, ki ji lahko rečem idealna ženska.
Kljub humoristični naravi se v Zvezdah na sodišču gledalec sooča z zelo aktualnimi temami.
To je pomemben adut serije. Ves čas smo črpali iz dogodkov, o katerih je govorila ameriška javnost. Če zelo vroče teme osvetliš z nekaj humorja, jih lahko približaš gledalcu, obenem pa mu daš misliti in lahko izraziš zelo jasno stališče. V vlogi Dennyja Crana sem to počel zelo resno, čeprav je bil moj lik ob tem pogosto videti kot kak senilen bebček.
Omenili ste natlačen urnik. Ali kdaj pomislite, da bi delo preprosto postavili v kot in odnehali, se upokojili?
Nikakor ne. Imam srečo, da v delu uživam in da pri njem dobim cel kup bonusov, ne le finančnih. Z ženo praviloma potujeva naokrog skupaj, tudi ko gre za moje igralske projekte. Skrbim za to, da se dovolj pogosto srečujem z ljudmi, ki so mi blizu, z družino in s prijatelji. Pred kratkim me je obiskala sestra in kar ni mogla verjeti, da se mi da še vedno skakati naokrog kot pred leti in desetletji. "Kaj, letel si tri ure in pol v eno smer, da si si ogledal baletno predstavo in šel na večerjo?" me je vprašala. Spremljam ženo na njene izlete v umetniške vode, kolikor se da resno se posvečam konjem na mojem ranču v Kentuckyju, res mi ni dolgčas.
Kje nabirate energijo? Telovadite?
Oh, niti ne. Delam se, da nisem utrujen. Zanikanje je dobro, pravzaprav je precej učinkovita reč.
Besedilo: J. V.; foto: arhiv Stopa
