Nenavadno, vendar je kuhanje riža in krompirja zahtevno. Eden kuha, drugi nosi drva. Ko se zakuri ogenj, je potrebna hitrost, da ne porabimo preveč dragocenih drv. Olje cvrči, Aca kriči, naj mu prinesemo krompir.
Mačeta je topa, nož, ki smo ga sunili pri nagradnem zajtrku, polomljen in neuporaben. Dina in Višnja lupita krompir s koralami, jaz ga moram rezati. Kako? Vsi se strinjamo, da gre najhitreje z zobmi, to je glede na okoliščine edino logično in najbolj učinkovito. Ne razmišljamo o tem, da si zob ne umivamo. V taboru sem edina, ki si zaradi obsedenosti s čistočo zobe "umivam" s pepelom. Krompir pa se bo najprej cvrl, nato kuhal, pomislekov glede neoporečnosti nimamo. Mislimo le na hrano, zato stvari ne zapletamo po nepotrebnem.
NAŠ KOLEDAR, DNEVI BREZ HIGIENSKIH PRIPOMOČKOV IN POMANJKANJE OBLEK
Zdi se nam, kot da dnevi minevajo hitreje. Na začetku smo jih šteli z zarezami v bambus, sedaj z vsakodnevnim povzetkom: "23. dan, 7. avgust, petek, še en dan do Klemnovega rojstnega dne in 5 dni do začetka druge polovice, torej začetka konca Survivorja." S temi besedami se vsak dan vzpodbujamo in motiviramo, hkrati pa sledimo koledarju.
Navajeni smo, da smo umazani in dlakavi ter da smrdimo, po rajski plaži hodimo z dolgimi nohti na nogah in rokah. Teh drobnarij ne opazimo več. Ko se bojujemo za nagrade, si higienskih pripomočkov najmanj želimo. Zelo preprosto – nagrada, ki ne vključuje hrane in pijače, v naših glavah nima pomena. Novih oblek ne potrebujemo. Imamo jih dovolj. Dolge hlače, majica z dolgimi rokavi, dve kratki majici, ene kratke hlače in ene kopalke. To nosimo že tri tedne in nam zadostuje. Ne rečem, da se ne bi veselila novih stvari, vendar je to v tem trenutku najmanj pomembno. Kako absurdno, vendar vedno mislimo le na hrano.
Vsi smo že vidno shujšani, predvsem moški, ki si hlače zavezujejo z vrvmi. Sama opazim, da je moj trebuh zelo plosk, noge suhe in hlače vedno širše. Ne predstavljam si, kako sem videti. Želela bi se pogledati v ogledalo, čeprav mi je jasno, da bo to šok. Smešno mi je, da nam je vsem vseeno za videz, ko se sprehajamo po taboru. Ko pa pride čas za borbo, intervju ali plemenski svet, si uredimo pričesko in se "lepo" oblečemo, čeprav vedno v ene in iste obleke. Kako smo smešni!
V glavi imamo še eno misel. Kaj se dogaja z Anito? Je z nogo vse v redu? Se bo vrnila v tekmovanje ali je zanjo Survivor končan? Vse ostaja pri ugibanjih, resnice ne poznamo in nihče nam noče ničesar povedati.
