Poletje se poslavlja. Jesenski september je tukaj in s poletnih počitnic so po nekajmesečnem premoru na televizijske zaslone spet prikapljali sveži (in stari) obrazi.

Prvi september ni pomemben le zaradi tega, ker se na ta dan odprejo šolska vrata. Za politike je pomemben zato, ker vedo, da se bodo morali spet spopadati za volilne točke. Za sodnike je pomemben zato, ker je, žalibog, konec sodnih počitnic in pravna država, pa naj se sliši še tako čudno, ne dopustuje. Za javne uslužbence je pomemben zato, ker je konec kolektivnih dopustov in bo treba spet poprijeti za delo. Spočiti državljani so se torej vrnili na delovna mesta in omrtvičena država bo lahko spet delovala normalno.

Normalno? Kakor za koga. Slovenske televizijske postaje že napovedujejo nekatere vsebinske spremembe. O novostih za zdaj še ne govorijo. Kaj radikalnega od odgovornih tako in tako ne pričakujemo. Televizijo Slovenija bolj kot kakšna novotarija skrbi kadrovska krvna slika. Na primer: delovno mesto odgovornega urednika multimedijskega centra je še zdaj, po nekajkratnih spodletelih razpisnih postopkih, prazno. Fantje se nekako ne znajo odločiti. Naveza Pop TV in Kanal A skrbi predvsem za nekatere spremembe pri izbiri voditeljskih parov. Že zdaj je jasno, da kaj pretirano zahtevnega in kaj pretirano dragega, predvsem takšnega, ki nastaja v izvirni produkciji, v naslednji sezoni ne bomo videli. Pa naj plačamo ali ne.

Pač pa so minule poletne sheme ob večnih ponovitvah (ponovitev) za gledalstvo zanimive in poučne zaradi nečesa drugega. Na nacionalki smo imeli (sicer ob zelo poznih večernih urah) priložnost videti nekaj enkratnih koncertnih posnetkov drugačne glasbe. Tiste glasbe, ki je bila sistematično izgnana iz repertoarne politike Televizije Slovenija. Simptom? Vsekakor.

PLUS: Jesenska shema

MINUS: Nič novega