Režiser in scenarist James Gray po vsem sodeč ni ravno nasprotnik žanrskih šablon, saj si z njimi pogosto pomaga, hkrati pa vendarle nič ne kaže, da bi jih jemal kot resno oporo pripovedi. Tako se je, denimo, v Mafijskih nočeh – čisto posrečenem prepletu kriminalke, gangsterske sage, akcijske srhljivke in policijskega filma – bolj kot žanrskim prvinam, zapletom in zunanjim konfliktom posvečal razvoju likov in njihovim medsebojnim odnosom.

V žanrsko ožje definiranem filmu Ljubimki (Two Lovers), romantični drami, ki po intenzivnosti zaostaja za značilno melodramsko igro sreče in obupa, vendar presega lahkotnost kakšne romantične komedije, pa ga zanima predvsem samosvoja, protislovna osebnost glavnega junaka.

Nesrečni Leonard (Joaquin Phoenix) je uvodoma, ko ga po ponesrečenem poskusu samomora rešijo iz vode in premočen odtava proti domu, z okorno hojo in hromimi gibi videti kot kakšen zombi, nekoliko pozneje, ko se znajde na plesišču nočnega kluba, pa se izkaže z osupljivo plesno spretnostjo. Ko ima opraviti s prijetno, nezapleteno, družinsko zaupljivo in že kar materinsko popustljivo Sandro (Vinessa Shaw), ki mu jo tako rekoč na pladnju servirajo starši, deluje vase pogreznjeno, redkobesedno in zadržano ter se le počasi in previdno ogreje za dekle; ko pa po naključju sreča privlačno in skrivnostno Michelle (Gwyneth Paltrow), svojo novo sosedo, postane iznenada čudežno živahen in zgovoren. Še več, ljubezenska strast do svetlolase fatalke ga požene v skrajne odločitve, vključno z namero, da odide iz toplega zavetja staršev. A vse se konča zgolj pri poskusu, kajti zapeljiva in hkrati krhka Michele je preveč negotova in nezanesljiva, po malem preračunljiva, še bolj pa omamljena in izgubljena, da bi bila zmožna skupne sreče s kronično nesrečnim Leonardom. Po drugi strani Leonardu, ki že ima za sabo bolečo izkušnjo s prejšnjim dekletom, očitno ni do ponavljanj, zato se raje posveti vsestransko všečni Sandri. Namesto nove čustvene krize, živčnega zloma in neznosnega občutka osebne katastrofe zaradi nesrečne ljubezni izbere umirjeno razmerje z voljnim, vdano ljubečim dekletom, zvezo, ki ima blagoslov obeh družin in prinaša tudi materialno blagostanje.

Kljub junakovim zrelim letom je to po svoje vendarle film o odraščanju in dozorevanju. Šele ko se Leonard, ki bi moral biti že zdavnaj na svojem, a se še vedno oklepa doma in zlasti matere, odloči, da ne bo preživljal še ene emocionalne katastrofe, ko torej v zameno za usodno privlačno, a nezanesljivo in izmuzljivo Michelle izbere umirjeno ljubečo in družinskim vrednotam predano Sandro, pravzaprav dozori. Iz ostarelega mladeniča, ki ga še vedno dajejo hormoni, se prelevi v razsodnega pripadnika srednjega stanu, ki ga bolj kot čustvene avanture, tveganja, konflikti, užitki in zlomi zanimajo umirjeni odnosi, družinski mir in socialna varnost. Na srečo se film pravočasno konča.

PLUS

Zanimiva, domiselna variacija na temo drame dozorevanja

MINUS

Nekateri nedorečeni odnosi in premalo izkoriščen sklepni zasuk