Že izvirna Ledena doba (2002) je pokazala, da njeni avtorji dobro obvladajo standardne prijeme animirane pripovedi, kjer ni nič nemogoče, dobri pa zmeraj zmagajo, in tudi postopke računalniške simulacije sveta in junakov, za katere ni res nobenih fizičnih ovir več.
Ker je kljub čudežni tehnologiji animirano okolje precej poenostavljena različica sveta, se mu kajpak še vedno najbolj prilegajo stilizirani živalski junaki s kakšno cenjeno človeško lastnostjo. A srčnost, vztrajnost, domiselnost in celo znanje v takšnih razmerah ne igrajo več poglavitne vloge, kajti prave sposobnosti junakov kroji računalnik – ta pa menda ne pozna meja. Akcija se je tako osamosvojila, se iztrgala silam težnosti, trenja in vztrajnosti ter zbezljala v fantazijske višave, daleč najbolj privlačno pa je vendarle akcijsko dogajanje, kombinirano s situacijsko komiko.
Vse to upošteva tudi Ledena doba 3: Zora dinozavrov (Ice Age 3: Dawn of the Dinosaurs). V primeri z Ledeno dobo 2, ki je pripovedno nekoliko šepala, je tokrat spet čutiti nekaj več narativne doslednosti in prizadevanja, da bi dali likom čim več globine, ne da bi jih hkrati preveč počlovečili. A to je kajpada izgubljena bitka, saj so liki že po karakterni zasnovi pač obtičali na tisti stopnji razvoja, kjer osebnost zvečine določa ena sama prevladujoča lastnost. Zato znova najbolj prepriča akcijska komika, pri čemer pripoved zvečine razvije tudi ustrezno dinamiko, ko pa humor presahne – in to se zgodi pogosteje, kot bi bilo zaželeno – je prave zabave skoraj konec. A kakorkoli že, če se je drugi del marsikomu zdel le kot nekakšno ceneno nadaljevanje, podaljšano izkoriščanje uspešnosti izvirnika, je tretji del nemara spet korak v pravo smer, pri čemer kaže pač upoštevati omejitve pripovedne zasnove, likov in navsezadnje tudi tehnologije.
Zamisel o paralelnem podzemeljskem svetu dinozavrov deluje sicer kot malce nasilen, vsekakor pa ne povsem posrečen poskus ustvarjalcev, da bi presegli omejenost siceršnjega prizorišča dogajanja, ujetega v večni sneg in led, vendar v kombinaciji s pričakovanjem naraščaja mamutskega para, namenom tigra Diega, da se mladi družini umakne s poti, in željo lenivca Sida, da bi si tudi sam omislil družino, nekako le deluje. Pustolovščina naših ledenodobnih junakov v podzemeljski pradžungli, kjer med drugim srečajo podlasico Bucka, neizprosnega lovca na dinozavre, kar jim precej olajša preživetje in naposled vrnitev v lastni svet, je uspešna vsaj v dveh pogledih. Z vidika junakov samih kajpada zato, ker utrdi njihovo prijateljstvo, saj je slednje (namreč skrb za izgubljenega Sida) tudi glavni razlog za to, da se sploh podajo na tvegano in nevarno pot v podzemlje.
Z vidika gledalcev gre za pretežno učinkovit spoj akcijske raznovrstnosti in kinetične energije, ki zaplodi vrtinec potovanja po vseh dimenzijah virtualnih prostorov, pri tem kombinira vse mogoče oblike gibanja – od skakanja, drsenja in lebdenja do zračnih zasledovanj, strmoglavljenj in vnovičnih katapultiranj v višave. Dinamično in na trenutke duhovito, a sčasoma tudi nekoliko utrudljivo.
PLUS
Dinamično in zabavno animiran akcijski spektakel
MINUS
Utrudljivost ponavljanja in presahlega humorja
