Kljub obetavnemu naslovu gre zgolj za romantično komedijo. Drugače povedano, režiserja in scenarista Kevina Smitha pravzaprav ne zanima pornografija, ampak odnos med osrednjima osebama, glavnima junakoma te navidez čudaške, v resnici pa dokaj konvencionalno organizirane zgodbe.
Zack (Seth Rogen) in Miri (Elizabeth Banks) sta namreč tako rekoč usojena drug drugemu, vendar si tega nikakor nočeta priznati in se raje mučita z ustvarjanjem iluzije nekakšnega prijateljskega razmerja ter se mazohistično zapletata v najrazličnejše dvomljive situacije, preden si naposled padeta v objem. Skratka, značilna romantična šablona, ki vsaj navidez vendarle nekoliko odstopa od uveljavljenih načel.
V romantičnih komedijah gre običajno za naključno srečanje obeh junakov, ki morata potem preživeti kalvarijo bolj ali manj mučnih zapletov in doživeti še razsvetlitveni šok, preden postaneta ljubezenski par. Zack in Miri pa se ne le poznata od otroških dni, marveč že deset let živita tudi v skupnem gospodinjstvu. Seveda kot prijatelja in partnerja pri delitvi stroškov, brez seksualnih odnosov ali kakršnegakoli razkazovanja ljubezenske naklonjenosti, celo brez še tako nedolžnih emocionalnih namigov, ki bi lahko pokvarili njuno dozdevno idealno skupno življenje. Seksualne potrebe zadovoljujeta vsak po svoje, z najrazličnejšimi pripomočki in občasnimi partnerji, s tem pa zgolj odlagata neizbežno in pravzaprav stopnjujeta napetost. Preobrat napove šele njun zasebni gospodarski zlom, ko ostaneta brez denarja, elektrike, vode in ogrevanja. Ker ne znata nič takšnega, kar bi lahko spodobno unovčila, hkrati pa ravno uživata trenutke nekakšne popularnosti, saj sta se njuni riti po zaslugi dveh nesramnih mulcev znašli na internetu, se odločita, da bosta posnela pornografski film, v katerem bosta poleg drugih izbranih akterjev nastopila tudi sama.
Toda njun seksualni nastop pred kamero in vso ekipo se spontano sprevrže v strastno ljubljenje, kar v koordinatah pornografskega filma, paradoksno, deluje skorajda obsceno, naša junaka pa spravi v zagato. Prizor je namreč prav zaradi poudarjene čustvenosti in neskrite slasti obeh akterjev, ki uživata intimno, zares, zase, ne za gledalca, v nasprotju z izbranim žanrom in potemtakem neuporaben za načrtovani projekt, za njun odnos pa pomeni pravi šok, saj naznanja razmerje, ki ruši desetletje negovano iluzijo prijateljstva. A nič hudega, konvencija srečnega konca rešuje vse težave.
Zapleti so nemara res nekoliko neobičajni, vendar prav zgledno opravljajo svojo funkcijo in v ničemer ne ogrožajo uveljavljenega koncepta romantične komedije. Navidez gre za ironijo, da se pripoved, ki jo med drugim krasita vrsta pubertetniško nezrelih likov in pretežno najstniški humor, skuša spogledovati prav s produkcijo za odrasle, a hkrati se v tem zrcali tista značilnost pornografskega dispozitiva, ki ga povezuje z nezrelostjo, nedoraslostjo, infantilnostjo. Če nič drugega, je Kevinu Smithu uspelo na novo in po svoje problematizirati ne vedno povsem jasno ločnico med pornografijo in erotiko.
PLUS
Osveženi model romantične komedije
MINUS
Pretiravanje z najstniškim humorjem
