Pretep z golimi pestmi, torej brez boksarskih rokavic, a tudi brez nožev, verig in drugih sumljivih pripomočkov, je tako rekoč bazična borilna panoga, vendar v filmih skoraj nikoli ne nastopa brez socialnega predznaka. Žilavi, trdoživi in včasih celo nadarjeni marginalci, gladiatorji z dna družbene lestvice, se praviloma mikastijo v veselje bogatašev in zadovoljstvo pobiralcev stav.

Kajpada za denar, za preživetje, rešitev iz revščine in morebitni družbeni vzpon. Charles Bronson se je tako že pred desetletji s trdimi pestmi prebijal v Težkih časih, Clint Eastwood je občinstvo na podoben, a lahkotnejši način zabaval v obeh delih Moža iz San Fernanda, Brad Pitt pa se je nastopaško razdajal v Pljuni in jo stisni in Klubu golih pesti, če omenimo samo nekatere znamenitejše primere. 

Pripoved, ki jo ponuja Borba (Fighting), ima potemtakem bogato predzgodovino, ki je skoraj ni mogoče zaobiti, kaj šele preseči, zato bi moral režiser in koscenarist Dito Montiel že zgolj za dostojen »priključek« pokazati zvrhano mero domiselnosti, iznajdljivosti, svežine, dramaturške doslednosti in izvedbene spretnosti.

A zgodba o faliranem študentu Shawnu (Channing Tatum), ki se iz nespretnega uličnega prodajalca popkulturnih ponaredkov čez noč prelevi v junaka ilegalnih dvobojev s pestmi, žal ne premore kakšnih svežih potez, marveč deluje, ravno nasprotno, nekam postano in razvlečeno. O Shawnu, ki ga med cestnim pretepom opazi samooklicani »impresarij« Harvey (Terrence Howard), še pred tem pa sam opazi mično natakarico Zulay (Zulay Henao), zvemo sicer le to, da ga mučijo travmatični spomini na spor z očetom in da ima neporavnane račune z nekdanjim sošolcem, sicer pa prav veliko snovi za pripoved niti ne ponuja.

Spričo tako poenostavljene zasnove osrednjega lika in zgodbe, v kateri nastopa, bi pričakovali poudarek na akcijskem dogajanju, borilnih prizorih, dinamični izmenjavi udarcev, dovoljenih in nedovoljenih prijemov, a tega je presenetljivo malo, pa še tisto, kar je vendarle na voljo, je posneto s tresočo se, nervozno kamero, ujeto v čudne izreze in mestoma zamegljeno. Skratka, junakova borilna prizadevanja in uspehi so vsaj navidez predstavljeni tako površno, če ne kar malomarno, kot da gre za nekakšno postransko dogajanje, kot da nam film skuša v resnici povedati nekaj veliko pomembnejšega.

Ampak tega nikoli ne dočakamo, ne v poskusu "poglobitve" odnosa med Shawnom in Harveyjem, ki navrže le nekaj globokoumno zvenečih, čeprav v resnici votlih dialogov, ne v poskusu vzpostavitve Shawnove ljubezenske zveze z Zulay, ki ostane prazen kliše, ne v sklepnem preobratu in zasuku v happy end, ki ne more nikogar ne presenetiti ne zadovoljiti. Morda je poudarek celotne pripovedi prav na odnosih med liki, ampak ti so očitno tako intimno ponotranjeni, da so gledalcu nedostopni. Iz pomenljivih pogledov, pričakujočih ali grozečih premolkov, s tehtnimi poudarki izgovorjenih banalnosti, privoščljivih pripomb in zloveščih namigov lahko sicer razbere, da gre za silno pomembne zadeve, ki pa mu jih žal ni dano spoznati.

PLUS

Zanimiva prizorišča in solidne igralske storitve.

MINUS

Šibka, grobo poenostavljena pripoved in nesmiselno "poglobljeni" odnosi med liki.