Pohlep je le smrtni greh
Zgodba je postavljena v Tulso, Oklahomo, v dvajseta leta prejšnjega stoletja, v čas ameriškega naftnega razcveta. Cherokee Lansing je hči bogatega rančarja, a ostane brez očeta, ki ga je ubil izbruh naftne vrtine, ko je obiskal podjetje Tanner Petroleum. Cherokee si zdaj želi kaznovati Tannerja zaradi očetove smrti, zato je pridobila pravice za vrtanje na svoji zemlji, da bi sama iskala nafto in s tem ubranila družinsko premoženje. Pomagata ji geolog Brad Brady, ki pa si želi vrtanje omejiti, da bi zmanjšal izčrpavanje naftnega polja in ohranil naravo, in prijatelj iz otroštva Jim Redbird. Dogajanje se kmalu razvije v romantično družinsko dramo, a ko začneta pritekati nafta in denar, si Brad in Jim želita zaščititi zemljo, a Cherokee ima drugačne načrte. Prevzela sta jo moč in pohlep, zato postane celo partnerica z neusmiljenim Tannerjem.
Svarilna zgodba
Zgodba o dekletu z oklahomskega ranča, ki se najprej bori proti naftnim mogulom, nato pa jo naftna mrzlica premaga in sama postane vulgarna naftna baronica, je tipična svarilna zgodba o tem, kako lahko obsedenost s kopičenjem bogastva in moči pokvari značaj. Hkrati pa je konflikt med tradicionalnim načinom življenja in industrializacijo. Rančarji, ki predstavljajo stare vrednote in navezanost na zemljo, se znajdejo v spopadu z brezosebno in kapitalistično naftno industrijo. Tulsa je na velika platna po Združenih državah Amerike prišla leta 1949, ime pa se seveda navezuje na mesto Tulsa v Oklahomi, ki je bilo simbol ameriškega naftnega razcveta v dvajsetih. Zato je odličen primer filma, ki skozi osebno zgodbo in romantično dramo obravnava takratni širši družbeni pojav – eksploziven razvoj naftne industrije v ZDA. Lik Cherokee Lansing je zanimiv tudi z vidika združevanja dveh svetov – najprej je moralna nasprotnica industrijskega izkoriščanja, potem pa jo dobiček povsem prevzame. Obenem pa je Cherokee redka reprezentacija ženske podjetnice v klasičnem Hollywoodu. Lik je sicer še vedno ujet v tipičen romantičen okvir in ne preseže vseh spolnih stereotipov tistega časa, a predstavlja izredno pomemben primer aktivne in odločne protagonistke v okolju, ki mu še dandanes dominirajo moški. Edino žensko med samimi moškimi, a vseeno glavno, je odigrala priljubljena igralka Susan Hayward. Bila je znana predvsem po vlogah žensk, ki so temeljile na resničnih zgodbah, v svoji karieri pa je bila kar petkrat nominirana za oskarja za glavno žensko vlogo, prislužila si je enega.
Nominacija za oskarja zaradi požara
Ustvarjalci filma so veliko pozornosti namenili vizualnemu učinku naftnih polj in industrijskih objektov. Kulminacija vsega je prizor požara na naftni vrtini, ki pa je zahteval zelo zahtevne praktične učinke, v času, ko se tega še ni dalo ustvariti na računalniku. Prav ta sekvenca je navdušila poznavalce in filmu prinesla nominacijo za oskarja za posebne učinke. Ta požar pa je tudi simboličen vrh celotne filmske pripovedi, saj predstavlja tako uničevalno moč narave kot posledice človeškega pohlepa. Prizor je tako obenem spektakel kot tudi moralna pridiga, kar je značilno za hollywoodske melodrame tega obdobja. Čeprav film ni nikoli dosegel kultnega statusa in je po nekaterih poročanjih celo ustvaril izgubo v kinematografih, ima Tulsa pomembno mesto v filmski zgodovini. Ponuja namreč vpogled v način, kako je popularna kultura takrat obravnavala industrijski razvoj in njegove posledice.
