Avtorja in interpreta uspešnic, kot so Čakaj me, Naj ti poljub nariše ustnice, Praslovan, Ne mi dihat za ovratnik, Na svoji strani, Adijo, pamet, Mentol bonbon in mnoge druge, smo namesto na klasičen intervju ob proslavi povabili na brskanje po poteh spominov skozi zasebni foto arhiv.

»To sem jaz pri petih letih v Makarski. Mama je delala v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor, ki je imela tam sindikalni dom, zaradi česar se je vsako poletje zdelo, da se je pol Maribora preselilo v Dalmacijo in nato spet nazaj na Štajersko. Prvi dan dopusta so bili cilji vedno isti: zame kopanje, za očeta poizvedba o imenu natakarice. (smeh) To je bilo zame srečno obdobje, odprto in optimistično. V tistih letih sem bil neopazen, nikoli se nisem silil v ospredje. Bral sem skandinavske zgodbice Pale sam na svetu in sanjal, kako se kot Pale zbudim v jutro, kjer so vsi ljudje izginili. Starše je to malo zaskrbelo, a me je ta fascinacija dokaj hitro minila.«

V Zoranov foto arhiv lahko pokukate v novi številki revije Vklop!