Revija stop
Glasba

Praznik slovenske glasbene dediščine

A. M.
30. 4. 2024, 08.00
Deli članek:

Kulturni center Semič je bil prizorišče izjemnega dogodka, ki je slavil bogastvo in raznolikost tamburaške glasbene kulture v Sloveniji

Jani Pavlin
Strokovna komisija je za vrhunske dosežke podelila številna priznanja.

Na odru se je zbralo šest društvenih slovenskih tamburaških skupin, ki so s svojimi izjemnimi talenti in kakovostno izvedbo skladb navdušile občinstvo.

Tekmujoče tamburaške skupine in orkestre, med njimi Tamburaški orkester glasbene šole Črnomelj, Viniški tamburaši, Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče, Tamburaški orkester KUD Majšperk, Kulturno društvo Tamburaški orkester Šmartno in Tamburaški orkester glasbenega društva Tamburjaši, je spremljala strokovna žirija, ki so jo sestavljali tamburaš mag. Damir Zajec, dirigentka in skladateljica Helena Vidic Lesjak ter dirigent in skladatelj Gregor Zagorc, in podelila številna priznanja za vrhunske dosežke.

Jani Pavlin
Domačim glasbenikom so se pridružili tudi gostje s Hrvaškega, kar je dogodku dodalo mednarodno noto.

Plakete in priznanja

Najbolje ocenjeni so bili Tamburaški orkester Tamburjaši, ki je v kategoriji tamburaških orkestrov prejel 97,67 % točk in zlato plaketo s pohvalo, Tamburaški orkester glasbene šole Črnomelj, ki je v kategoriji mladinskih tamburaških orkestrov prejel 94,33 % točk in zlato plaketo s pohvalo, ter Viniški tamburaši, ki so v kategoriji tamburaških skupin prejeli 89,33 % točk in zlato plaketo. Poleg tega je žirija podelila še posebna priznanja: priznanje za najboljšo solistko, ki ga je prejela solistka na bisernici, Mateja Lavrenčič, za izvedbo skladbe Meditacija skladatelja Julesa Masseneta v priredbi mag. Vlaste Lokar Lavrenčič ob spremljavi Tamburaškega orkestra glasbenega društva Tamburjaši, ter priznanje za najboljšo obvezno skladbo, ki jo je prejel Tamburaški orkester glasbenega društva Tamburjaši, nagrado za najboljšo izbiro programa, ki jo je prejel Tamburaški orkester Šmartno, in posebno priznanje za najboljšega dirigenta, ki ga je prejel Karim Zajec.

Jani Pavlin
Viniški tamburaši, umetniška vodja Mojca Mravinec.

Dolga zgodovina

Tamburaštvo ima v Sloveniji dolgo in bogato zgodovino, ki sega vse do 19. stoletja. Kljub temu da je v zadnjih desetletjih doživelo ponovni vzpon, je pomembno, da se ta dragocena glasbena dediščina ohranja in razvija. Sodelovanje mladih tamburašev na festivalu kaže na svetlo prihodnost tamburaštva v Sloveniji, ki se lahko razvija in raste ob podpori in spodbudi različnih institucij ter ljubiteljev tamburaške glasbe. Organizacija festivala je bila v rokah Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) v sodelovanju z lokalno skupnostjo, kar je pripomoglo k uspehu dogodka. Daniel Leskovic, producent za inštrumentalno glasbeno dejavnost pri JSKD, je dejal: »Festival tamburašev ima pomembno vlogo pri ohranjanju in promociji tamburaške glasbe ter slovenske kulturne dediščine. Tamburaška glasba je del bogate glasbene tradicije, ki se je skozi stoletja razvijala v slovenskem kulturnem prostoru. Prav tako festival ponuja priložnost za srečanje in druženje tamburaških skupin ter posameznikov. To omogoča izmenjavo izkušenj, znanja in glasbenih pristopov, kar prispeva k razvoju tamburaške scene v Sloveniji.«

Revija Stop