V naših kinematografih je na ogled celovečerni mladinski družinski film Elvis Škorc v režiji Borisa Jurjaševiča, posnet po istoimenski knjižni uspešnici Janje Vidmar, za katero je prejela številne nagrade. Film na duhovit način predstavlja zamotan svet štirinajstletnika, ki že od mladih nog ve, da bo izumitelj. Njegovo življenje se popolnoma spremeni, ko se starši ločijo in si dom deli z mamo, mlajšo sestro ter babico. Nepričakovani družinski cunami doseže vrhunec z materino novico, da je noseča. V naslovni vlogi igra Maks Peštaj Zevnik, njegovo mamo pa upodablja Iva Krajnc Bagola, s katero smo se pogovarjali o filmu in šolskem trpinčenju, s katerim se je srečala tudi sama.
Kaj vas je pritegnilo, da ste se odločili zaigrati v tem filmu?
Ko sem prvič prebrala scenarij, sem začutila, da gre za zgodbo, s katero lahko dihajo prav vsi. Elvis Škorc je mladinski film za vse generacije. Duhovit, iskriv in napet hkrati. Zgodba po romanu Janje Vidmar je polna najstniških tegob, družinskih zapletov in prve ljubezni.
Ste jo poznali že prej?
Ne, nisem je poznala. Slišala sem že za roman, a sem jo odkrila šele s scenarijem.
Glede na to, da vašega nekdanjega moža igra vaš kolega iz MGL Matej Puc, ste se na snemanju počutili kot doma?
Z Matejem se poznava že dolgo, zato je bilo res bolj domače. Včasih samo pogledaš človeka in že veš, kaj misli – to je pri igranju neprecenljivo.
Kako je bilo sodelovati z mladimi igralci in igralkami?
Navdihujoče. Mladi so pogumni, sveži in iskreni. Nimajo še tistih obrambnih zidov, ki jih včasih z leti zgradimo igralci. So kot odprta polja – radovedni, pripravljeni tvegati. Od njih se tudi ogromno naučiš.
V filmu igrate mamo naslovnemu junaku Elvisu in njegovi sestri Eli. Je ta mama zelo različna od vas v resničnem življenju?
Rekla bi, da ima nekaj mojih plasti, predvsem tisto zaščitniško nežnost, a tudi nemoč, ko ne veš več, kako otroku pomagati. Mislim, da vsaka mama kdaj stoji na tem robu – med željo, da rešiš, in zavedanjem, da mora otrok sam prehoditi svojo pot.
Ste bili tudi vi žrtev šolskega trpinčenja, kot v Elvisovem primeru, ali pa je bila to vaša hči Sofia?
Da, na neki način smo se dotaknili te izkušnje. In bilo je težko, ker kot starš čutiš nemoč, čeprav želiš vse rešiti. Zelo pomembno se mi zdi, da o tem govorimo, da otroci vedo, da niso sami. Midve s Sofio sva se veliko pogovarjali o tem. Mislim, da prav pogovor razbije sram in strah.
Elvis je zelo nadarjen za kemijo. Kateri predmeti so vam šli najboljše v osnovni oziroma srednji šoli?
Tudi jaz sem imela rada kemijo, pa angleščino in pozneje psihologijo. Čeprav so me zanimale tudi formule, so me bolj zanimali ljudje. (smeh)
Vam je kdaj žal, da se kakšnega predmeta niste bolj resno lotili, ker se je pozneje izkazalo, da bi vam znanje prišlo prav?
Matematike! V resnici jo imam rada, a takrat sem jo doživljala kot sovražnico. Zdaj razumem, da mi je hotela le pomagati misliti bolj logično. (smeh)
Zadnje čase pogosto igrate mame, tudi v Gajinem svetu 3 ste mama, v filmu Belo se pere na devetdeset pa upodabljate Bronjino teto Marino. Pogrešate čase, ko ste imeli vloge zapeljivk?
Iskreno? Ne. (nasmeh) Vsaka življenjska faza prinese druge like, druge teme. Zanimajo me notranji boji, ranljivosti. Mame so kompleksne – niso samo skrbnice, so polne strasti, strahov, neizgovorjenih želja. In to je zame veliko bolj zanimivo kot »zapeljivka«.
Videti ste sicer fantastično – kakšna je vaša skrivnost?
Hvala. Ni skrivnosti – veliko hodim v naravo, se ukvarjam s športom in poslušam svoje telo. Če sem utrujena, počivam. Če mi nekaj ne prija, tega ne delam. Preprosto, ampak to v resnici redkokdo res dela.
Kje vas bomo lahko videli v tej sezoni v MGL?
Zdaj ravno pripravljam novo predstavo Pokojnik v režiji hrvaškega režiserja Ivana Plazibata, ki bo premiero doživela že čez dober teden. Ponovno se na odre vrača muzikal Addamsovi, potem igram še v uprizoritvah Matiček se ženi in Alarm telesa, februarja pa me čaka predstava z naslovom Buržoazija. Pestro. (smeh)
Zelo! (smeh) Kmalu bodo sicer krompirjeve počitnice – boste lahko z družino kam šli nabirat energijo za vse podvige?
Če je le mogoče, pobegnemo nekam, kjer je veliko tišine in prostora. Letos pa imam v tem terminu precej vaj in predstav, tako da bomo kar doma. Mogoče nam uspe kakšen izlet kam na lepše.
Kako na splošno radi skupaj preživljate prosti čas?
Kadar je dež, najraje na kavču, kjer si pogledamo kakšen dober film ali risanko in se vmes pogovarjamo o vsem mogočem. Radi gremo tudi v naravo in mesto, v gledališče in kino. V bistvu nam ni pomemben prostor, ampak to, da smo skupaj.
