Sestavljali so jo Micky Dolenz, Davy Jones, Michael Nesmith in Peter Tork. Skupina je zaslovela z uspehom istoimenske televizijske serije, ki je iz njih naredila eno najuspešnejših skupin poznih šestdesetih let. Z mednarodnimi uspešnicami, štirimi albumi na vrhu lestvic in tremi singli na prvem mestu - Last Train to Clarksville, I'm a Believer in Daydream Believer - so v ZDA prodali 21 milijonov singlov in albumov. The Monkees so bili prvotno izmišljena skupina, ustvarjena za televizijsko komedijo na NBC, kjer so igrali vloge članov skupine. Njihova glasba je bila omejena na vokale in občasne skladbe, saj so inštrumente igrali studijski glasbeniki in pesmi pisali profesionalni skladatelji, vendar se je kmalu pokazalo, da so štirje fantje sposobni in predvsem hočejo več od umetelne (in umetne) TV serije.
Poglejte stran od Beatlov
Skupina je nastala kot del televizijskega projekta, ki sta ga zasnovala producenta Bob Rafelson in Bert Schneider. Navdihnjena z uspehom Beatlov in njihovih filmov, kot je A Hard Day's Night, sta želela ustvariti serijo o rock skupini, ki združuje glasbo, komedijo in mladostniški duh. Septembra 1965 sta v revijah Daily Variety in The Hollywood Reporter objavila oglas: »Norost!! Avdicije. Folk in rock glasbeniki-pevci za igralske vloge v novi TV-seriji. Stalne vloge za 4 nore fante, stare 17–21 let. Iščemo živahne tipe, kot so tisti iz kavarne Ben Frank’s. Pogum za delo. Pridite na razgovor.«
Od 437 prijavljenih so izbrali štiri posameznike: Davyja Jonesa, Mickyja Dolenza, Michaela Nesmitha in Petra Torka. Davy Jones je bil britanski igralec in pevec, ki je zaslovel z vlogo v muzikalu Oliver! na Broadwayu, kjer je bil nominiran za nagrado Tony. Potem je bil tu Micky Dolenz, ameriški igralec in glasbenik, je bil znan po otroški vlogi v seriji Circus Boy in je vodil lastno rock skupino Micky and the One-Nighters. Tretji član je bil Michael Nesmith, glasbenik in kantavtor, je že od leta 1963 snemal glasbo pod različnimi imeni, med drugim kot Michael Blessing. In nenazadnje, Peter Tork, folk glasbenik iz newyorške scene Greenwich Village, je bil multiinštrumentalist, ki je o avdiciji izvedel čisto slučajno, ko je snemal za Crosby, Stills & Nash.
Udarne »Opeece«
Ime skupine The Monkees je izpeljanka iz angleške besede monkey (opica), ki sta jo producenta Bob Rafelson in Bert Schneider izbrala z namenom, da bi poudarila igriv, nagajiv in komičen značaj skupine. Črkovanje Monkees (z ee namesto ey) namerna odločitev, da bi ime izstopalo in se razlikovalo od običajne besede monkey. Ime je nastalo tudi z željo po ustvarjanju vzporednice z The Beatles (hroščki), saj so producenti želeli, da skupina evocira podobno mladostniško energijo in humor. Poleg tega je beseda monkey v angleščini pogosto povezana z razposajenostjo in norčijami, kar je odražalo duh televizijske serije, kjer so člani skupine pogosto padali v absurdne in komične situacije.
Serija The Monkees je premiero doživela 12. septembra 1966 na NBC. Prikazovala je dogodivščine štirih prijateljev, ki živijo v hiši na plaži v Malibuju in lovijo glasbeno slavo, pri tem pa se zapletajo v komične situacije. Inovativna montaža, hitri rezi in občasno »rušenje četrtega zidu« (ko igralec spregovori občinstvu v kamero in izskoči iz igre) so serijo naredili edinstveno, kar je pritegnilo mlado občinstvo in ji prineslo tudi dva Emmyja, vključno za najboljšo komedijo leta 1967.
Tudi glasba je na sporedu
Glasba The Monkees je bila sprva produkt studijskega sistema. Glasbeni nadzornik Don Kirshner je najel profesionalne skladatelje, kot so Tommy Boyce, Bobby Hart, Neil Diamond, Gerry Goffin in Carole King, ter studijske glasbenike iz skupine Wrecking Crew. Člani skupine so prispevali predvsem vokale, z izjemo občasnih skladb, ki sta jih napisala Nesmith ali Dolenz. Njihov prvi singel, Last Train to Clarksville (1966), je dosegel prvo mesto na lestvici Billboard 100, prav tako še bolj znana I’m a Believer, ki je postal ena največjih uspešnic desetletja. Debitantski album The Monkees (1966) je prav tako zasedel vrh lestvic, sledili pa so mu še trije zaporedni albumi na prvem mestu: More of the Monkees (1967), Headquarters (1967) in Pisces, Aquarius, Capricorn & Jones Ltd. (1967).
Kljub komercialnemu uspehu so The Monkees zaradi svojega umetnega nastanka dobili vzdevek »Pre-Fab Four« (Ustvarjeni štirje), kar je bil posmehljiv namig na oznako Beatlov, Fab Four (Slavni štirje). Glasbeni kritiki so jih pogosto označevali kot najstniško skupino, saj niso igrali inštrumentov na svojih posnetkih. To je povzročilo prve napetosti s producenti, saj so Nesmith, Tork in Dolenz želeli večji ustvarjalni nadzor. Nesmith je bil še posebej glasen, saj je želel, da skupina piše in izvaja lastno glasbo, kar je privedlo do konfliktov s Kirshnerjem.
Micky Dolenz in njegove slovenske korenine
Micky Dolenz, rojen kot George Michael Dolenz Jr. 8. marca 1945 v Los Angelesu, je bil bobnar in eden od dveh glavnih pevcev skupine The Monkees in je pred mesecem in pol praznoval 80 let. Njegov oče, George Dolenz (rojen kot Jure Dolenc, 1908–1963), je bil igralec, rojen v Trstu, takrat delu Avstro-Ogrske v tamkajšnji slovenski skupnosti. Priimek »Dolenz« je amerikanizirana oblika slovenskega priimka Dolenc. Mickyjeva mama, Janelle Johnson (1923–1995), je bila prav tako igralka. Micky je sin slovenskega očeta in nikoli ni zanikal svojih korenin in je tudi obiskal Slovenijo in Trst. Njegov vsestranski talent kot pevec, bobnar in igralec je bila ključna za uspeh skupine, saj je pel glavne vokale na uspešnicah I’m a Believer, Last Train to Clarksville in Pleasant Valley Sunday. Poleg tega je prispeval pesmi, kot je Randy Scouse Git z albuma Headquarters. Bil je tudi inovator, saj je 1967 v Daily Nightly uporabil enega prvih Moogovih sintetizatorjev.
Boj za ustvarjalni nadzor
Leta 1967 so The Monkees dosegli pomembno zmago v boju za umetniško svobodo. Po sporih s Kirshnerjem, ki ni želel popustiti, so dosegli, da je bil odpuščen, kar jim je omogočilo večji nadzor nad snemanjem. Njihov tretji album, Headquarters (1967), je bil prvi, kjer so večino inštrumentov odigrali sami, kar je potrdilo, da niso le statisti in pevci. Nesmith je prispeval You Just May Be the One, Dolenz pa Randy Scouse Git, ki je odražala njegove izkušnje v Angliji. Album je dosegel prvo mesto na lestvici Billboard 200, a ga je z vrha takoj izrinil album Beatlov, Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band.
Kljub uspehu so se soočali z izzivi. Njihov naporen televizijski urnik je oteževal snemanje, njihova neizkušenost v studiu pa je bila včasih očitna. Vseeno so nadaljevali z eksperimentiranjem na albumih, kot sta Pisces, Aquarius, Capricorn & Jones Ltd. (1967) in The Birds, The Bees & The Monkees (1968), ki so vključevali raznolike sloge, od psihedeličnega rocka do popa. Pesmi, kot so Daydream Believer, Pleasant Valley Sunday in Valleri, so postale klasike in utrdile tudi njihov glasbeni ugled.
Televizijska serija in kulturni vpliv
Serija The Monkees je bila predvajana od 1966 do 1968 in je postala kulturni fenomen. Vsaka epizoda je vključevala glasbene »rompe«, ki so delovali kot zgodnji glasbeni videi, in prikazovala pesmi skupine.
The Monkees so postali tudi ena prvih tržnih senzacij z izdelki, kot so igrače, stripi in škatle za malico. Leta 1967 so po prodaji celo presegli Beatle in Rolling Stonese skupaj, kar na nek način potrdi njihova komercialni vpliv, a so bili kljub njihovim dosežkom stigmatizirani za umetni izdelek.
Film Head in upad priljubljenosti
Po koncu serije leta 1968 so The Monkees poskušali redefinirati svojo podobo s filmom Glava (1968), ki ga je režiral Bob Rafelson, soavtor scenarija pa je Jack Nicholson. Film je bil psihedeličen in satiričen, saj je razbil podobo skupine in se dotikal tem, kot so slava, identiteta in vietnamska vojna. Vključeval je pesmi, kot sta The Porpoise Song (z vokali Dolenza) in Circle Sky (Nesmith). Film je doživel mešane kritike in slab obisk v kinematografih, saj je odtujil njihovo najstniško občinstvo, hkrati pa ni pritegnil odraslih gledalcev. Danes velja za kultno klasiko, a takrat je napovedal začetek upada njihove priljubljenosti.
Po filmu je Tork zapustil skupino zaradi izčrpanosti in frustracij zaradi pomanjkanja priznanja kritikov. Preostali trije so nadaljevali z albumi, kot sta Instant Replay (1969) in The Monkees Present (1969), a prodaja je upadala. Nesmith je odšel leta 1970, Dolenz in Jones pa sta kot duet posnela še Changes (1970). Skupina se je uradno razšla leta 1971, saj so se glasbene preference občinstva takrat že premaknile drugam.
Oživitve in zapuščina
Zanimanje za The Monkees se je ponovno pojavilo v osemdesetih letih, ko je MTV leta 1986 predvajal maraton vseh epizod originalne serije, kar je sprožilo novo »Monkeemanijo«. Dolenz, Tork in Jones (Nesmith se je pridružil kasneje) so se združili za uspešno turnejo ob 20. obletnici in izdali album Pool It! (1987). V naslednjih desetletjih so se večkrat združili za turneje in občasne posnetke, vključno z albumom Justus (1996), kjer so vsi štirje igrali in pisali pesmi. Leta 2016 so izdali Good Times!, ki je prejel odlične kritike, skladbe sta prispevala tudi Rivers Cuomo (Weezer) in Noel Gallagher (Oasis).
A dobra energija ni trajala dolgo. Že predzadnjim albumom je 2012 umrl Jones, Tork leta 2019, Nesmith pa leta 2021, kar pomeni, da je danes Dolenz edini preživeli član. Kot tak nadaljuje z nastopi in ohranja zapuščino skupine, med drugim s turnejo leta 2023, kjer je v celoti izvajal album Headquarters. The Monkees so prodali več kot 75 milijonov plošč po vsem svetu in ostajajo vplivni zaradi svoje vloge pri širjenju rock glasbe prek televizije. Njihova glasba je predstavila skladatelje Neila Diamonda in Carole King širšemu občinstvu, njihova serija pa je postavila temelje za glasbene desetletje in pol pozneje.
Precej večji vpliv kot si marsikdo misli
Njihova diskografija, ki obsega bubblegum pop, psihedelični rock in country, odraža raznolikost glasbene scene šestdesetih let. Njihov boj za ustvarjalni nadzor je navdihnil poznejše umetnike, ki so se prav tako znašli v konfliktu komercialnih interesov in umetniške integritete. Zgodba skupine The Monkees je zgodba o paradoksu: izmišljena skupina, ki je postala resnična, komercialni produkt, ki je izzval sistem in pop fenomen, ki je preživel svojo dobo. Od naivnih televizijskih zvezd so v kratkem obdobju uspeli priti do statusa spoštovanih glasbenikov.
