Tri desetletja kraljujejo na sceni in v Stožicah so dokazali, zakaj je tako in kako dobro znajo pripraviti pravi spektakel. Zanimiv oder z največjimi oboževalci na sredini, pirotehnika, svetlobni učinki, odrske projekcije, svetleče zapestnice za obiskovalce in seveda najpomembnejše – njihovi največji hiti.
»Osnova je, da imamo žur in da je vse skupaj zelo brezskrbno,« je pred koncertom povedal pevec Tomi Meglič in dodal, da bo to zelo poseben spektakel: »Mislim, da bo zelo čustven večer, poln različnih vzponov in ganljivih stvari. Tudi z vso silo, ki jo premoremo, z glasbo.« Za ganljiv trenutek so poskrbeli že takoj na začetku, saj je koncert začel videoposnetek s kolažem njihove zgodovine – od fotografij članov iz otroštva naprej, biografij do pregleda njihove obsežne diskografije. Presek desetih albumov spraviti v en koncert, pa čeprav je dolg tri ure, je seveda nemogoče, a so se potrudili, je povedal basist Jani Hace: »Poskusili smo narediti tako, kot da imamo privatno zabavo – da bomo uživali s temi skladbami in da se ne bomo preveč namučili. Imamo tudi nekaj zelo težkih skladb, nekaj smo jih vključili, čisto zato, da ne bo vse videti prelahko. Vedno si malo zakompliciramo, a na koncu bo to 'privatka' z 12 tisoč ljudmi. Malo več jih je prišlo, kot smo računali.«
Koncert so sicer poimenovali 30 za 30, a ni bilo ravno 30 pesmi. So pa našli rešitev, da jih v 180 minut stlačijo čim več – v eno pesem so združili delčke več komadov in na neki način naredili venček oziroma mash-upe. »To smo poimenovali Super Blow. Ne Super Bowl, ampak Super Blow,« se je pošalil Jani, kitarist Primož Benko pa je dodal: »To je kot šov med polčasom v ameriškem nogometu, ko je 'razpaljotka', a mi ga bomo 'porockali' malo drugače.«
Seveda so pripravili nekaj presenečenj za svoje najzvestejše oboževalce, pa tudi za tiste, ki so se na njihov rojstni dan prišli le dobro zabavat. Tako so se spomnili svojega legendarnega koncerta na bežigrajskem stadionu leta 2003, kjer so zgodovino pisali s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Koncert je bil na neki način poklon slovenskemu športu in športnikom. »Zato, ker smo zelo povezani s tem, praktično od začetka kariere nas to spremlja – ali smo sodelovali s športniki ali oni z nami. Igrali smo tudi na njihovih sprejemih,« je povedal Jani. Zato so obletnico pospremili tudi najbolj znani slovenski športniki s posebnimi videoposvetili, v katerih so se razgovorili, kaj jim pomeni Siddharta.
Takšne obletnice seveda pomenijo, da se spominjaš svojih začetkov ter vseh vzponov in padcev, lepih in slabih stvari, ki si jih doživel. In člani skupine Siddharta so med pripravami ugotovili, da so se imeli kar dobro. »Trideset let, to je več kot pol življenja večine nas ali pa kar skoraj vseh nas. Krasno je, meni se ne zdi to neka obveza, meni se zdi to neka radost. Radi pridemo skupaj, radi smo skupaj, radi igramo. Kadar igramo skupaj, se mi zdi, da se še dodatno povežemo. Lepa zgodba, ki traja že 30 let,« je prva tri desetletja opisal Primož, Tomi pa dodal: »Po 30 letih je nastala neka zapuščina. Zdaj, ko imamo na voljo še vsaj naslednjih 30, pa se že veselim. Evo … Arena danes so v bistvu neka vrata med prvih 30 in drugih.«
