Revija stop
Glasba

Neprecenljiva glasba kultnega albuma Od višine se zvrti

27. 3. 2026, 12.39
Posodobljeno: 27. 3. 2026, 12.43
Deli članek:

Ko je snemanje plošče stalo toliko kot avto, glasba pa je bila neprecenljiva: ponatis kultnega albuma Od višine se zvrti.

arhiv izvajalcev
Legendarni Martin Krpan v času, ko je nastala izjemna glasbena mojstrovina.

Založba kakovostnih programov RTV Slovenija je izdala dolgo pričakovani ponatis vinilne plošče Od višine se zvrti skupine Martin Krpan. To je album, ki je skoraj 20 let držal rekord najbolj prodajanega slovenskega rock albuma. Na predstavitvi v prostorih RTV Slovenija so se štirje od petih članov legendarne zasedbe iz osemdesetih let s humorjem in ganljivostjo spomnili časov, ko so s fičkom, tremi kitarami in neomajno vero v glasbo osvajali Slovenijo.

Adrian Pregelj
Ponatis albuma Od višine se zvrti, plošče, ki je skoraj dve desetletji držala rekord najbolje prodajanega slovenskega rock albuma.

Obstajajo plošče, ki nastanejo v pravem trenutku, ko se srečajo pravi ljudje, prava energija in čas, ki takšno srečanje sploh dopušča. Od višine se zvrti je ena takšnih. Tretji studijski album zasedbe Martin Krpan, posnet v ljubljanskem studiu Metro v presledkih od marca 1985 do februarja 1987, ni samo glasbeni dosežek. Je dokument nekega časa, ko je bila slovenska rock glasba na prelomu, ko so mladi glasbeniki z minimalnimi sredstvi ustvarjali stvari, ki odzvanjajo štiri desetletja pozneje.

Zametki skupine že v sedemdesetih

Skupina Martin Krpan se je začela oblikovati že konec sedemdesetih let, ko sta jo kot najstnika ustanovila basist Tomaž Sršen (iz ostankov zasedbe Na lepem prijazni) in klaviaturist Aleš Klinar (iz skupine Srečanje). Dokončno se je formirala leta 1981 in kmalu podpisala pogodbo za tri albume pri beograjskem Jugodisku. Prva dva albuma, Bonbonjera (1982) in drugi, še novovalovsko usmerjen izdelek, sta nastala v povsem drugačni zasedbi in z drugačnim pevcem, Andrejem Turkom. Prelom je prišel, ko se je skupini kot gostujoči vokal pridružil Vlado Kreslin in kmalu postal njen frontman.

Drugačen svet Vlada Kreslina

S Kreslinom je v skupino vstopil drug svet. Ne le glasovno in avtorsko, tudi generacijsko. Kot se je na novinarski konferenci ob vprašanjih glasbenega urednika Vala 202 Jerneja Veneta s smehom spominjal Klinar, je bil Kreslin od preostalih članov starejši za dobrih deset let. Medtem ko so bili oni stari 19 ali 20 let, je bil on že skoraj tridesetletnik. Bil je v službi, pozicioniran, po njihovih besedah »kot naš fotr«. A ravno ta generacijski prepad se je izkazal za ustvarjalno zlato. Avtorski tandem Klinar-Kreslin je med letoma 1984 in 1987 napisal vrsto izjemnih skladb. Sam Kreslin je z nasmehom dodal, da je tudi danes v svojih zasedbah obkrožen z glasbeniki, ki so 35 let mlajši od njega.

Adrian Pregelj
Vlado Kreslin ob obujanju spominov na čas, ko so z minimalnimi sredstvi ustvarjali glasbo, ki odmeva še danes.

Pravi bend

Zasedba, ki je posnela Od višine se zvrti, so bili Kreslin (vokal, akustična kitara, orglice), Klinar (vokal, klaviature), Mark Čuček (kitare), Sršen (bas) in Dadi Kašnar (bobni). Ta zasedba je bila po besedah vseh vpletenih »pravi bend«. Skupaj so veliko vadili, pilili vsako skladbo, dokler ni bila brezhibna. Praktično vedno je najprej nastala glasba, Kreslin pa je nato napisal besedilo. Vzporedni proces, ki je včasih potekal kar ob razglašenem pianinu pri Klinarju doma, med »pavzo« med Kreslinovim delom na radiu, z melodijami, posnetimi na kaseto, in besedili, ki so se rojevala pozneje, v tišini doma.

Edina izjema je bila skladba Njen trenutek prihaja, ki je bila že dokončana pred prihodom v studio. Vse ostale so ustvarjali skupaj, v procesu, ki ga je Čuček na predstavitvi opisal kot »popotovanje v kreativnost in svobodo«. Poudaril je, da nikoli niso računali na uspeh, želeli so le narediti res dober komad. In da je še danes ponosen, da je bil del te zgodbe.

Snemanje v osemdesetih

A snemanje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ni bilo podobno ničemur, kar si danes lahko predstavljamo. Studii so bili zelo dragi. Zasedba, ki se je že nekoliko dokazala, je občasno od Radia Slovenija ali Založbe kaset in plošč RTV Slovenija dobila naročilnico za snemanje, a praviloma le dveh skladb. Klinar se spominja, da je bila vsaka takšna naročilnica »cel praznik za bend«. Album je tako nastajal po etapah: dva komada, potem dva, pa spet dva. Deset ur za eno pesem … v tem času si moral priti v studio, posneti, zmiksati in »zmasterirati«. Vse. Bend je moral znati igrati, moral je biti popolnoma pripravljen, preden je sploh stopil pred mikrofon.

Adrian Pregelj
Člani legendarne zasedbe Martin Krpan na predstavitvi ponatisa vinilne plošče, ki je zaznamovala slovensko rock zgodovino.

Fičko, kazni … a dobra glasba

Ko se je nabralo dovolj pesmi, so izšle na vinilni plošči. V tistem času je snemanje albuma stalo približno toliko kot avtomobil, na nastope pa so se glasbeniki,skupaj z vso opremo in tremi kitarami, vozili stlačeni v Kreslinovem fičku, kombiju ali celo z avtobusom. Plakate za koncerte so lepili sami in bili za to celo kaznovani.

O honorarjih člani govorijo z mešanico humorja in resignacije. Čuček se živo spominja prvega honorarja: organizator ga je poklical k sebi in mu izročil znesek, ki bi danes ustrezal kakim 80 evrom, z besedami, da gre za potne stroške. Kitarist je šel do kolegov in rekel: »Fantje, hitro popijmo in gremo, da si ne bo premislil.« Po prelomnemu koncertu v Križankahpa so jim honorar celo znižali … Razlog? Ker so bili predolgi, kar tri ure in pol izjemne glasbe!

Adrian Pregelj
Kreslin med nastopom na predstavitvi, kjer je z glasbo znova povezal preteklost in sedanjost.

Kreslin je na novinarski konferenci s pikro lucidnostjo pripomnil, da če bi res prodali sto tisoč izvodov, kot se je govorilo, bi s Klinarjem že takrat imela nova avtomobila, pa sta se vozila v fičkih. Ko je bil komad Od višine se zvrti že zunaj, je imel denarja za eno rundo piva. Prvotni natis pri ZKP je leta 1987 obsegal le pet tisoč vinilnih izvodov, večino pa so natisnili na kaseti. Vinilna plošča od takrat do letos sploh ni bila ponatisnjena. Album so sicer od leta 1992 večkrat izdali na zgoščenki pod imenom Greatest Hits, kjer so ga združili z naslednjim albumom Bogovi in ovce (1988).

A kljub vsem materialnim omejitvam je album postal legenda. Devet legendarnih komadov, med njimi Je v Šiški še kaj odprtega?, Še je čas, To ni političen song, Sovražnik ne spi, Kdo je ta pravi?, Mi nikol' ne tarnamo, mi nikol' ne dvomimo, Kar je staro, se novo zdi in seveda naslovna Od višine se zvrti. Martin Krpan so tako ustvarili opus, ki je presegel trenutek nastanka. Skladbe živijo še naprej, tudi v izvedbah drugih izvajalcev; naslovno pesem je v živo izvajala tudi skupina Siddharta.

Pop delavnica

Na festivalu Pop delavnica, kjer se je v osemdesetih zvrstil cvet takratne slovenske pop in rock scene, so Martin Krpan opazili in nagradili. Za skladbi Še je čas in Je v Šiški še kaj odprtega? jih je nagradilo občinstvo, strokovna žirija pa je na istem festivalu nagradila Njen trenutek prihaja. Album je skoraj 20 let držal rekord najbolj prodajanega slovenskega rock albuma.

Adrian Pregelj
Sproščeno vzdušje na predstavitvi, Klinar in Kreslin sta se s humorjem in nostalgijo spominjala svojih začetkov.

Kadrovske spremembe

Po plošči Od višine se zvrti sta skupino zapustila oba ustanovna člana: Sršen je ustanovil skupino Rdeči baron, Klinar pa se je pridružil Agropopu, ki je ob koncu osemdesetih prav tako doživljal izjemen uspeh. Kreslin in Čuček sta s tremi novimi člani posnela še album Bogovi in ovce, preden je skupina dokončno razpadla. Leta 1991 so Martin Krpan kot predskupina Boba Dylana nastopili na Bežigrajskem stadionu. To je bil njihov zadnji koncert. Kreslin se je nato usmeril v izjemno plodno solo kariero, ki še vedno traja.

Letošnji ponatis, ki ga je ZKP RTV Slovenija pripravil v nakladi 600 vinilnih izvodov, je izšel le leto dni prej, preden bodo posnetki stari 40 let. Na predstavitvi sta Klinar in Kreslin zaigrala akustično verzijo naslovne skladbe – in to je bil trenutek, ki je v prostoru združil preteklost in sedanjost.

»Nikoli si ne predstavljaš, da bodo te pesmi ostale,« je povedal Klinar, Kreslin pa je dodal preprosto: »Ne vem. Nikoli zares ne veš, kaj bo tisto. Vse skupaj.«

Morda je ravno v tem odgovoru, skromnem, iskrenem, brez velikih besed, čar tega albuma. Nastal je brez kalkulacij, brez velikih proračunov, iz same ljubezni do glasbe. In ostal je za vedno.

Revija Stop