Težko je Lizo Minnelli stisniti v eno samo kategorijo. Je filmska zvezda, gledališka diva, pevka, plesalka in ena najbolj karizmatičnih odrskih osebnosti 20. stoletja. Prav zato jo je skoraj nemogoče uvrstiti zgolj med igralce ali zgolj med pevce. A če obstaja nit, ki povezuje njeno kariero, je to glasba.
Zato smo jo v naši rubriki uvrstili med glasbene legende. Njena interpretacija pesmi Cabaret iz filma Kabaret (Cabaret) je postala ena najbolj nepozabnih točk v zgodovini muzikala. Še ena pesem pa je dobesedno osvojila svet. V filmu New York, New York je prvič zapela istoimensko pesem, ki je pozneje v izvedbi Franka Sinatre postala skoraj neuradna himna mesta.
Liza je skozi desetletja dokazala, da je ena največjih interpretk ameriške zabavne glasbe, kar potrjuje tudi grammy za koncertni album Live at Radio City Music Hall. Prav ta edinstvena kombinacija filma, gledališča in glasbe jo postavlja med redke umetnice, ki jih ni mogoče preprosto opredeliti. Liza Minnelli je preprosto – Liza.
Njena zgodba je tudi zgodba o zapletenem otroštvu v senci slavne matere, o burnem zasebnem življenju, številnih porokah, odvisnostih in dolgotrajnih zdravstvenih težavah. V zadnjih letih je ponovno pritegnila pozornost medijev zaradi razkritij o dogodku na podelitvi oskarjev leta 2022, kjer je na oder stopila skupaj z Lady Gago in kasneje trdila, da je bila zaradi okoliščin tega nastopa močno prizadeta.
Otrok hollywoodske aristokracije
Liza May Minnelli se je rodila 12. marca 1946 v Los Angelesu. Njena starša sta bila velikana hollywoodskega filma: igralka in pevka Judy Garland ter režiser Vincente Minnelli. Garlandova je postala svetovna zvezda že kot najstnica z vlogo Dorothy v filmu Čarovnik iz Oza (The Wizard of Oz, 1939), Vincente Minnelli pa je režiral številne klasične hollywoodske muzikale.
Že ob rojstvu je bilo jasno, da bo Liza odraščala v svetu zabave. Njeno otroštvo je potekalo v studijskih prostorih, gledališčih in zaodrju koncertnih dvoran. Prvič se je na filmskem platnu pojavila že kot dojenček v filmu V dobrih starih poletnih časih (In the Good Old Summertime, 1949), kjer je igrala tudi njena mati.
Kljub zvezdniškemu okolju njeno otroštvo ni bilo idilično. Judy Garland se je v tistem času že spopadala z odvisnostjo od zdravil in hudimi finančnimi težavami. Starša sta se ločila leta 1951, ko je bila Liza stara komaj pet let. Po ločitvi je večino časa preživela z materjo, ki je pogosto potovala in nastopala po svetu.
Liza je pozneje večkrat povedala, da je bilo njeno otroštvo kaotično. Pogosto se je selila iz hotela v hotel in spremljala mater na koncertnih turnejah. Po eni strani je občudovala njeno umetniško moč, po drugi strani pa je bila priča tudi njenim zlomom in težavam.
Zapleten odnos z mamo
Odnos med Lizo Minnelli in Judy Garland je bil eden najpomembnejših ter hkrati najbolj zapletenih odnosov v njenem življenju. Garlandova je bila izjemno ljubeča mati, a tudi ženska, ki se je borila z depresijo, zasvojenostjo z zdravili in nenehnimi finančnimi krizami.
Liza je večkrat povedala, da je kot otrok pogosto čutila odgovornost, da mora skrbeti za mater. V intervjujih je opisala prizore, ko je kot najstnica pomagala mami, ko je bila ta popolnoma izčrpana ali ko ni mogla vstati iz postelje.
Kljub temu je Judy Garland Lizo tudi umetniško oblikovala. Naučila jo je odrskega nastopa, interpretacije pesmi in discipline, ki je potrebna za življenje v šovbiznisu. Liza je kasneje večkrat poudarila, da je prav njena mati največ vplivala na njen umetniški izraz.
Materina smrt junija 1969 je za Lizo pomenila globok osebni prelom. Čeprav je bila takrat stara komaj 23 let, je že stopala po poti lastne kariere in se počasi osvobajala sence slavne matere. Garlandova je umrla 22. junija 1969 v Londonu zaradi (menda) nenamernega prevelikega odmerka barbituratov. Novica je Lizo močno pretresla, saj je bil njun odnos izjemno tesen, hkrati pa tudi zapleten.
Liza je kasneje večkrat pripovedovala, da je materino življenje spremljala z mešanico občudovanja in skrbi. Kot otrok je pogosto potovala z njo na koncertne turneje, kjer je od blizu opazovala njen izjemen talent, karizmo in sposobnost, da na odru očara občinstvo. Hkrati je bila priča temni plati slave. Garlandova se je že od mladosti borila z odvisnostjo od zdravil in s hudimi fizičnimi ter psihičnimi izčrpanostmi. Liza je tako zelo zgodaj spoznala, kako krhek je lahko svet zabave.
Kljub vsem težavam je bila Judy Garland za Lizo predvsem umetniški vzor. Naučila jo je discipline, spoštovanja do odra in pomena iskrenosti v interpretaciji pesmi. Liza je pogosto poudarjala, da jo je mati naučila, da mora umetnik na odru vedno dati vse od sebe, ne glede na to, kako težko je življenje zunaj žarometov. Prav zaradi tega je bila materina smrt zanjo še toliko bolj boleča.
Ko je mati umrla, je bila Liza v New Yorku, kjer je že gradila kariero na Broadwayu. Po pričevanjih prijateljev je bila ob novici pretresena, vendar se je kmalu zbrala. Na pogrebu v New Yorku je delovala presenetljivo zadržano in dostojanstveno. Številni so kasneje zapisali, da je prav v tistem trenutku postalo jasno, da ne želi ostati le hči velike zvezde, ampak da bo nadaljevala lastno pot.
Liza je pozneje priznala, da jo je materina smrt hkrati zaznamovala in osvobodila. Do takrat je bila za mnoge predvsem »hči Judy Garland«, po letu 1969 pa je morala dokazati, da je samostojna umetnica. Prav v letih po materini smrti je njena kariera doživela največji vzpon. Najprej je prejela nominacijo za oskarja za film The Sterile Cuckoo, nato pa je leta 1972 dosegla svetovno slavo z vlogo v filmu Kabaret, za katero je prejela oskarja za najboljšo igralko.
V poznejših intervjujih je Liza večkrat poudarila, da je bila prav misel na mater ena njenih največjih motivacij. Čutila je dolžnost, da nadaljuje umetniško dediščino matere, vendar na svoj način. Kljub temu je bila izguba za mlado umetnico čustveno zelo težka. Po materini smrti se je še bolj posvetila delu, vendar se je v tem obdobju začela spopadati tudi z lastnimi težavami, med drugim z odvisnostjo od alkohola in zdravil.
Nekateri biografi menijo, da je pritisk, ki ga je čutila kot hči ene največjih hollywoodskih zvezd, močno vplival na njeno življenje. Liza je morala nenehno dokazovati, da ni le naslednica slavnega imena, ampak umetnica z lastnim glasom in identiteto.
V poznejših letih je Liza pogosto poudarjala, da se svoje matere ne spominja kot tragične figure, temveč predvsem kot izjemne umetnice in ljubeče matere. Njena smrt je zanjo pomenila boleč konec otroštva, hkrati pa začetek obdobja, ko je morala dokončno stopiti na lastno pot in sama ustvariti svojo legendo.
Ljubezni, poroke in razočaranja
Pevka in igralka je bila v življenju poročena štirikrat. Noben zakon ni trajal dolgo, kar je dodatno prispevalo k njenemu slovesu umetnice z burnim zasebnim življenjem.
Njen prvi mož je bil avstralski pevec in skladatelj Peter Allen. Spoznala sta se v šestdesetih letih, ko je Allen nastopal kot spremljevalni glasbenik njene mame. Poročila sta se leta 1967, zakon pa se je končal leta 1972. Pozneje se je izkazalo, da je Allen homoseksualec, kar je Liza pozneje opisala kot bolečo izkušnjo.
Drugi zakon je sklenila s producentom Jackom Haleyjem mlajšim, sinom igralca, ki je v filmu Čarovnik iz Oza igral kositrnega moža. Ta zakon je trajal od leta 1974 do leta 1979.
Tretji zakon, v katerega se je »katapultirala« po drugem, s kiparjem Markom Gerom, je trajal od leta 1979 do leta 1992 in je bil njen najdaljši. Kljub temu tudi ta zveza ni preživela.
Leta 2002 se je poročila še s producentom Davidom Gestom. Poroka je bila spektakularna hollywoodska prireditev z več kot tisoč gosti. Med pričami sta bila Michael Jackson in Elizabeth Taylor. Zakon se je končal že po letu dni, sledila pa je dolga pravna bitka.
Odvisnosti in zdravstvene težave
Liza se je skozi življenje večkrat spopadala z odvisnostjo od alkohola in zdravil. Po materini smrti je začela jemati pomirjevala, ki so ji jih predpisali zdravniki. Sčasoma je postala odvisna od različnih zdravil in alkohola.
V sedemdesetih in osemdesetih letih je večkrat obiskala rehabilitacijske centre. V intervjujih je pozneje priznala, da je bilo življenje v svetu slavnih pogosto zelo osamljeno in da je alkohol uporabljala kot način, kako se spopasti s pritiskom slave.
Poleg tega se je spopadala z resnimi zdravstvenimi težavami. Leta 2000 je zbolela za redko obliko encefalitisa, vnetja možganov. Zdravniki so takrat celo napovedali, da morda nikoli več ne bo mogla hoditi ali govoriti, a ona se je po dolgi rehabilitaciji vendarle vrnila na oder.
Ikona kulture in nočnega življenja
V sedemdesetih letih je Minnelli postala tudi ena največjih ikon newyorškega nočnega življenja. Bila je stalna gostja legendarnega kluba Studio 54, kjer se je družila z umetniki, oblikovalci in glasbeniki.
Posebej tesno je bila povezana z modnim oblikovalcem Halstonom, ki je ustvaril njen značilni glamurozni slog. Halston jo je pogosto oblačil za nastope in javne dogodke, skupaj pa sta postala simbol razkošnega in svobodnega duha tistega časa.
Bila je tudi zelo tesna prijateljica Andyja Warhola in številnih drugih umetnikov newyorške umetniške scene.
Oskarji 2022 in spor z Lady Gaga
V zadnjih letih je ponovno pritegnila pozornost medijev zaradi dogodka na podelitvi oskarjev leta 2022. Na oder je prišla skupaj z Lady Gaga, da bi razglasila zmagovalca za najboljši film.
Liza je sedela v invalidskem vozičku, Gaga pa ji je pomagala med branjem napovedi. Televizijski prenos je ta trenutek predstavil kot ganljiv prizor medgeneracijskega spoštovanja.
Toda v kasnejših intervjujih in svoji avtobiografiji Kids, Wait Till You Hear This! (Otroci, počakajte, da to slišite!) je razkrila, da je bila nad situacijo zelo razočarana. Po njenih besedah so organizatorji zahtevali, da se na odru pojavi v invalidskem vozičku, čeprav je sama želela sedeti na režiserskem stolu. Ob tem je tudi zapisala, da se je zaradi tega počutila ponižano in da je bila »strtega srca«. Po njenem mnenju je situacija ustvarila vtis, da je veliko bolj krhka, kot je v resnici. V nekaterih delih spominov celo namiguje, da je Lady Gaga vztrajala pri takšni postavitvi nastopa. Gaga se na te navedbe ni neposredno odzvala, vendar je že prej večkrat poudarila, da pevko in igralko izjemno spoštuje.
Danes Liza Minnelli velja za eno zadnjih velikih div klasičnega hollywoodskega obdobja. Njena kariera združuje Broadway, film, glasbo in televizijo. Je ena redkih umetnic, ki je osvojila oskarja, emmyja, grammyja in več nagrad tony. Ta dosežek potrjuje njen izjemen vpliv na kulturo. Kljub številnim osebnim tragedijam in zdravstvenim težavam vedno znova dokazuje svojo neverjetno vztrajnost. Njeno življenje je pogosto spominjalo na dramatično zgodbo iz filma, polno vzponov, padcev in nepričakovanih preobratov. Prav zato Liza Minnelli ostaja ena najbolj fascinantnih osebnosti svetovne zabavne industrije.
