Da bi kdaj sodelovali pri nastajanju literarne mojstrovine? Na kaj takega nas večina verjetno še ni pomislila, ampak je mogoče. Če se udeležimo čisto posebnih literarnih večerov, združimo moči in domišljijo spustimo na plan!

Dramski igralki Maja Martina Merljak in Aleksandra Balmazovič v želji po svojevrstnih literarnih večerih ustvarili koncept, imenovan literarni freestyle, ki smo ga doslej videli v dveh majskih večerih v Kavarni Union. Ta omogoča ljubiteljem literarne umetnosti, da ne le spoznajo mehanizem ustvarjanja avtorjev zgodb, pač pa se lahko aktivno vključijo v snovanje samega literarnega dogodka.

 »Verjetno sva z Aleksandro še del generacije, ki hoče vse novo, vse sveže, nepredvidljivo, saj je ravno iz teh vzgibov nastal najin koncept. Začetki razmišljanja o novem svežem konceptu literarnih dogodkov so bili še precej povezani s tem, česar smo vajeni iz literarnih večerov, a nisva bili zadovoljni, dokler nisva vsega obrnili na glavo,« pojasni Maja Martina, kako se je začel projekt aktivne publike, avtorjev in razbijanja tabujev med ustvarjanjem, ki na neki način lahko spominja na odrsko improligo. Aleksandra pa še slikovito doda: »Začelo se je iz potrebe po nečem novem, ko lahko ob kozarcu dobrega vina napneš možgane in nisi samo opazovalec, ampak tudi soudeleženec, soavtor, sokrivec. Ideja pa izhaja iz igrice, ki smo se jo moj sin Lev, Maja in jaz igrali na poti iz Beograda v Ljubljano: nekdo začne tvoriti zgodbico z danimi, vnaprej določenimi drobnimi okvirji, naslednji nadaljuje, kjer je prejšnji končal, ipd. V njej sta sicer nastopala galeb in golob, pri nas pa trupla, morilci, vesoljci, ljubimci, psihopati.«

 Ustvarjalni proces

V zabavni uri in pol tako nastane nova zgodba. Ustvarjalni proces, ki mu prisostvujejo tudi literarni avtorji, seveda moderator in publika, se začne z igranim prizorom na določen žanr in tematiko, ki ga izvedejo profesionalni igralci. Sledi diskurz in izbor predlogov publike ter avtorjev – torej kateri liki bodo nosilci zgodbe, njeni temelji, dramaturška struktura, nepogrešljive teme in besede, ki jih dobra izbrana tematika mora vsebovati. Zbrano je napisano na tabli in začne se snovati zgodba s prvim avtorjem, smiselno mu sledi drugi, tretji, običajno štirje. Vsak v svojo literarno stvaritev spleta misli s po dvema izbranima besedama do zaključka. Zgodbo medtem vestno zapisuje strojepiska, vse skupaj dramatično spremljata še pianist in slikar. Na literarnem freestylu sodelujejo še igralci Nina Ivanič, Nenad Tokalić - Nešo, Jan Bučar, Tina Uršič, pianist Davor Herceg, slikar Milan Todić, strojepiska Simona.

 Maja Martina in Aleksandra

Kolegici igralki in prijateljici bosta septembra začeli pod okriljem svojega društva Daiga skupaj delati tudi predstavo, ki nosi delovni naslov Bodočnost je prešla zdaj, ki bo rekonstrukcija časa skozi oči petih igralk: Milene Zupančič, Zvezdane Mlakar, Tine Gorenjak in njiju obeh, pod režijsko taktirko srbskega režiserja Nikola Zavišića, ki ga slovenski igralci, ki so že delali z njim, ne morejo prehvaliti. »V študij se podajamo brez ene same vnaprej napisane črke, material za prizore bomo črpali iz iskrenih, resničnih zgodb in kolumn slovenskih pisateljev in esejistov ter prizore zgradili skozi improvizacije.«

Televizijski gledalci lahko Majo Martino spremljamo v slovenski seriji Ena žlahtna štorija kot preračunljivko Ireno, ki pa jo igralka razume po svoje: »Bojim se ljudi, ki navzven dajejo vtis, da so brez greha, skoraj predobri za ta svet, saj navadno v sebi skrivajo rušilno temo, od katere bi še hudič zbežal. In poskušam razumeti ljudi, ki delujejo morda na prvi pogled negativni, saj vem, da je to navadno zgolj krinka bolečine in strahu. In prav to velja za Ireno ... Navzven je morda pretkana lisica, ampak je lisica z razlogom. Kaj je njena bolečina, njena preteklost in njen strah, se bo pa še razkrilo.« Tako Maja Martina, ki ne odobrava Ireninih radikalnih dejanj, a doda, da bi se vsaka prava ženska za moškega, ki ga ljubi, borila do konca. Aleksandra pa trenutno igra hčer Vuka Karadžića v predstavi ABC Krieg, videli pa jo bomo tudi filmu Lebdenje, baletni zgodbi o plesalki Rut Vavpotič in kratkem filmu Katarina.