Revija stop
One/oni

Iztok Čop

Robert Pogačar
2. 8. 2012, 15.09
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Blejski veslač velja za najuspešnejšega slovenskega olimpijca v samostojni Sloveniji. 17. junija je dopolnil 40 let in si zaželel svojo nadvse bogato kariero v Londonu na olimpijski igrah končati še z enim odličjem. Uspelo mu je! Seveda skupaj z Luko Špikom.

 So občutki pred letošnjimi OI kaj drugačni, kot so bili pred prejšnjimi?

Predvsem zdaj poznam vedno manj športnikov, saj so pač toliko mlajši. Delegacija je še večja kot na prejšnjih igrah. Samo druženje se bolj čuti na samem prizorišču, kjer bomo veslači letos od olimpijske vasi nekoliko odmaknjeni. Glede tega je bilo vse skupaj najbolj pristno v Barceloni in Sydneyju. V Atenah pa smo bili tako kot letos tudi nastanjeni pri sami progi, kar mi je takrat kar ustrezalo.

 Ste bili zadovoljni z zadnjimi pripravami do odhoda na OI?

Bistvenih težav ni bilo. Malce naju je z Luko zdelovala le vročina. Zaradi nje sem moral trening prilagajati organizmu, saj mu pri tudi 39 stopinjah nisem mogel vrniti toliko tekočine, kolikor sem jo porabil. Treningi so bili zato bolj zjutraj in popoldne, noč za spanje pa kratka. Trudil sem se biti čim bolj previden, saj preprosto vem, da če bomo šli čez rob, je zadeva lahko hitro končana.

 Pred kratkim ste dopolnili 40 let. Je to prednost glede na izkušnje ali so vendarle v prednosti deset in več let mlajši konkurenti?

Ko si mlajši, je vseeno dirkati nekoliko lažje. Do starejših čutiš nekaj več spoštovanja, po drugi strani pa je želja po dokazovanju vendarle precej večja. Sam vseeno menim, da so leta malce bolj minus kot plus, predvsem zato, ker se utrujenost bolj nabira in po tekmi težje prideš k sebi. To sem predvsem čutil na svetovnih pokalih. Pri tem je treba vedeti, da svetovni pokal traja tri dni, medtem ko bo olimpijska preizkušnja dolga ves teden. Res pa je, da bo med vsako dirko vmes dan počitka, tako da upam, da nama bo z Luko, ki je tudi že drugi najstarejši v najini konkurenci, takšen program šel na roko.

Je težje biti v vlogi favorita ali v vlogi tistega, ki jih lovi?

Vloga favorita mi je v preteklosti vedno ustrezala. Takrat sem vedel, da se da do finala priti tudi z nepopolnimi vožnjami. Zdaj ne bo več tako. Situacija je nekoliko bolj napeta in ostra. Sam upam, da nama bo glavni naboj vseeno ostal za finalno tekmo in da naju polfinale ne bo preveč izčrpal.

Ste izpad v polfinalu na finalni tekmi svetovnega pokala v Münchnu vzeli predvsem kot dobrodošlo opozorilo?

Svetovni pokal prav gotovo ni prijetno končati na tak način, a neko pravočasno opozorilo je to res bilo. V finalu tudi Nemci, Britanci in Francozi niso zdržali do konca, to pa so edine štiri posadke, ki so se udeležile vseh treh tekem svetovnega pokala. Nama je moči zmanjkalo že v polfinalu, drugim v finalu. Pokazalo se je, da nihče več ne more z rezervo priti do finala. Te dirke so zahtevale določen davek in na OI bo marsikaj odvisno tudi od tega, kdo se bo znal bolje regenerirati. Nekaj izkušenj glede tega z Luko vendarle imava. Upam, da to za London ne bo pustilo posledic. Glavna tekma sezone naju še čaka in sezona se bo ocenjevala po njej.

 Celoten intervju, ki smo ga z Iztokom opravili pred odhodom v London, preberite v Stopu številka 31.

Revija Stop